Na Šolskem centru (ŠC) v Rogaški Slatini trenutno končujeta izobraževanje v programu tehnika steklarstva le dve dijakinji. Nekoliko boljše je v programu tehnik optik, ki ima več kot dvajsetletno tradicijo. »V povprečju na leto izobrazimo okoli 20 dijakov. Zadnji dve leti število prijav upada, letos se jih je vpisalo le osem, vendar upamo, da bo končna številka vseeno višja,« pravi ravnateljica ŠC Dubravka Berc Prah.
Dejstvo, da so neposredno ob meji s Hrvaško, je oteževalna okoliščina, saj se morajo devetošolci iz Primorske, Gorenjske, Dolenjske in drugih bolj oddaljenih regij odločiti za bivanje v dijaškem domu. »Mi tak dom imamo in je eden najsodobnejših. Dijaki bivajo v sobah apartmajskega tipa in se lahko v copatih sprehodijo do šole,« pravi Berc-Prahova in obžaluje, da za omenjena poklica ni zanimanja, četudi delodajalci tako po steklarjih kot tudi po optikih povprašujejo.
V korak z modo
»Steklarna Rogaška Slatina ponuja štipendije, poleg tega imajo steklarji, poleg zaposlitve v steklarski industriji, veliko možnosti na področju stavbnega steklarstva, lahko pa odprejo tudi lastno delavnico za oblikovanje stekla,« pravi ravnateljica. A se zaveda, da je za manjši interes več vzrokov. »Eden teh je, da je družba precej spodbujala vpis v gimnazijske programe, v kraju in širše je odmeval tudi stečaj podjetja Steklarska nova pa tudi Steklarna Rogaška je imela v preteklosti težave. Zato so tako starši kot osnovnošolci postali nezaupljivi,« še pravi Berc-Prahova. In ker se je letos za steklarstvo odločil en sam devetošolec, tega programa jeseni ne bodo izvajali.
V drugi slovenski steklarni, Steklarni Hrastnik, kjer se edini pri nas ukvarjajo z avtomatsko proizvodnjo steklenih izdelkov, pa bolj kot poklic steklarja pogrešajo poklic strojnega steklarja, za katerega v Sloveniji sploh ni izobraževalnega programa. Vsa znanja s tega področja imajo tako le v tem podjetju, zato so v okviru kompetenčnega centra Steklar razvili lasten sistem izobraževanja, ki vključuje programe za različna steklarska znanja. »To pomeni, da imamo svojo literaturo, po koncu izobraževanja pa kandidati opravijo tudi izpit. Izobraževalni sistem je zasnovan tako, da izobraževanje poteka v treh stopnjah. Ko zaposleni s pomočjo izobraževanja napreduje po stopnjah, napreduje tudi horizontalno, kar se pozna tudi na njihovi plači,« o razvoju lastnih kadrov pojasnjuje generalni direktor Steklarne Hrastnik Andrej Božič, prepričan, da je nova tehnologija, ki jo uporabljajo pri proizvodnji steklenih izdelkov, zanimiva tudi za mlade, a si ti steklarstvo po njegovem še vedno predstavljajo kot zgolj pihanje stekla. V Steklarni Hrastnik sicer zaposlene vključujejo tudi v mentorski sistem in na tak način znanje prenašajo na mlajše sodelavce, za steklopihalce, ki so v steklarni v manjšini, pa so prav tako razvili lasten sistem izobraževanja.
Nekatere programe kljub skromnemu zanimanju ohranjajo
Drugače je s programom tehnik optik, ki pa nikakor ni ogrožen. »To pomeni, da se bodo lahko dijaki tudi v prihodnjem letu izobraževali za ta res lep, zanimiv, dinamičen in perspektiven poklic, ki se prepleta tudi z modo, trendi, ljudmi. Vse več ljudi ima težave z očmi zaradi načina življenja, televizije, računalnikov in ni se bati, da bi optikom kdaj zmanjkalo dela, saj optične pripomočke ljudje vedno bolj potrebujejo,« pravi Berc-Prahova.
Podobno mnenje očitno imajo tudi na ministrstvu za izobraževanje, šolstvo in šport. »Zavedamo se, da sta za steklarje in optike to edina izobraževalna programa, ki ju izvaja samo ŠC Rogaška Slatina, in da kadrov s tem profilom ni veliko,« pravijo na ministrstvu in zagotavljajo, da program tehnik optik ni ogrožen, zagotovo pa ga bodo razpisali tudi prihodnje leto. Sicer pa razpisna mesta, kljub manjšemu zanimanju mladih, ohranjajo tudi za nekatere druge redke poklice, kot so klepar krovec, tapetnik, metalurg, kamnosek, tesar, izvajalec suhomontažne gradnje in podobno. Te programe poskušajo šole kljub manjšemu zanimanju izvajati, kar pa je lažje v večjih ŠC kot manjših šolah, kjer ni možnosti kombiniranja oddelkov.