Nova streha v pičlih štirih mesecih
»Najbolj me je ganilo, ko mi je najmlajši od treh otrok, komaj šestletni Andraž rekel: pa ravno nam se je moralo to zgoditi,« se spominja Krulec. Zato v tistih zadnjih dneh lanskega leta ni niti za trenutek pomišljal, da družini, ki tudi sicer ni bila v zavidljivem finančnem položaju, ne bi pomagali po najboljših močeh. A tudi največji optimisti takrat niso verjeli, da bo družina le štiri mesece po nesreči že spala pod novo streho. »Saj sami veste, kako je danes prositi za denar. A lahko povem, da nas pri nobeni hiši niso odslovili. Takoj so se na nesrečo odzvali tudi v podružnični OŠ Trje, ki jo obiskujejo vsi trije otroci, Andraž, Tamara in Klavdija, ki jim je ogenj vzel vse, razen šolskih potrebščin, ki so jih imeli pri sebi. Zagorelo je namreč okoli 13. ure, ko so bili še v šoli. Tudi njihovi vrstniki in starši so darovali tako denar kot oblačila in obutev. Če že otroci začutijo takšno stisko bližnjega, se nam ni treba bati prihodnosti,« je vesel odziva Krulec.
Poskrbeli so tudi za opremo
Da so ljudje zelo senzibilni, so se lahko prepričali tudi na Območnem združenju Rdečega križa Žalec, kjer so se prav tako po nesreči nemudoma odzvali, odprli poseben račun, na katerem se je zbiral denar za pomoč družini, obenem pa so prispevke zbirali tudi njihovi aktivisti na terenu. Skupaj so zbrali skoraj 71.000 evrov, medtem, ko vrednost gradbeno-obrtniških del presega 150.000 evrov. »Vsak je pomagal po svojih močeh, vsak cent je skrbno zabeležen in vsak se lahko prepriča, da je bil transparentno porabljen. Ljudje v Podgori in na širšem območju Galicije so se zares izkazali,« je dejal Krulc, ki je bil sprva precej zaskrbljen, ali bo denarja dovolj, da bodo lahko družini hišo tudi opremili, ne pa jo prepustili zgolj golim stenam. A te bojazni danes ni več. »Vedela sem, da imam dobre sosede, nisem pa verjela, da bo tudi odziv drugih ljudi iz vse Slovenije tolikšen, kot je bil,« pravi Simona Zdolšek, mati treh otrok, ki so presrečni, da imajo vsak svojo sobico. Ta je sicer skromno opremljena, a razkošja nikoli niso bili vajeni. Simona tudi prizna, da so solze žalosti in obupa zdaj že preteklost, nadomestile pa so jih solze radosti. Neverjetno na roke je šlo vsem tudi vreme. »Zato smo lahko delali praktično vse dni, brez premora,« pravi lastnik hiše Marjan Kuder in nam v kleti ponosno pokaže novo peč. »Zdaj bo kurjenje varno,« je dejal in nas spomnil, da so bile za požar krive saje, ki so se vžgale v dimniku. Srečo pa je z družino Kuder - Zdolšek ob vselitvi v novi dom delil tudi Marjan Zupančič iz Smlednika. On je bil tisti, ki je s četico drugih obrtnikov uredil celotno vodovodno napeljavo in druge inštalacije ter poskrbel za številna druga obrtniška dela. »Nekajkrat smo se že odzvali ob podobnih nesrečah, a vedno nam tudi ne uspe. Je pa vse lažje, če k temu pristopijo tudi drugi obrtniki, kar se je zgodilo tudi v tem primeru,« je skromno dejal Zupančič in obljubil, da se bo ob podobnih stiskah še odzval in pomagal, če bo le lahko. Povedal jel, da je družino takoj po nesreči sam obiskal in se prepričal, da ne živi v izobilju, zato je bila odločitev, da pomaga, toliko lažja.
