Sporna prodaja gradbene jame za razvpito Mariborsko kulturno središče Maks, ki je zdaj v lasti podjetnika iz Kuvajta, doživlja pozornost nadzornih organov. Skrbni pregled tega posla bo izpeljal nadzorni odbor Mestne občine Maribor, po informacijah Dnevnika pa morebitne dokaze, ki bi nakazovali na utemeljen sum storitve kaznivih dejanj, že nekaj časa zbirajo tudi kriminalisti Policijske uprave Maribor.
Ti so že opravili pogovore z več vpletenimi osebami, preiskave pa se ne nanašajo zgolj na zadnji nepremičninski posel v režiji župana Andreja Fištravca, temveč jih zanima Maksova zgodba od njenega začetka v letu 2011. Podobno radoveden je postal tudi nadzorni odbor občine, ki mu predseduje Jože Glogovšek. Ta je pred nedavnim napovedal revizijo vseh postopkov v zvezi s projektom Maks.
Izpodbojna tožba malega družbenika
Kot je znano, je Fištravec v imenu lastnice zemljišča – podjetja ZIM – novembra lani v Kuvajtu sklenil posel s Hilalom Arnootom. Podjetnik sirijskih korenin je za 8100 kvadratnih metrov veliko nepremičnino plačal zgolj 500.000 evrov in pripadajoči davek, od kupnine pa si je lahko odštel še 260.000 evrov komunalnega prispevka, ki ga je že plačal ZIM. Za gradbeno jamo, za katero je ZIM odštel blizu tri milijone evrov, je torej dejansko plačal samo 240 tisočakov.
Kupoprodajni posel so na decembrski skupščini večinsko potrdili tudi lastniki ZIM, kar ni bil problem, saj je občina več kot 98-odstotna lastnica podjetja. Po prepričanju manjšinskih delničarjev je lokalna skupnost prodala nepremičnino bistveno podcenjeno, poleg tega bi morala pred tem urediti vse medsebojne odnose z ZIM. Zato je nekdanji direktor ZIM, zdaj prvi mož Darsa Matjaž Knez, po naših informacijah vložil izpodbojno tožbo. Očitno je uprava ZIM spoznala, da so bili ugovori bivšega direktorja utemeljeni, saj je za konec meseca sklicala novo skupščino, na kateri bodo družbeniki o vseh teh sklepih glasovali znova.
Tu pa se domnevne nepravilnosti še niso končale. V Arnootovi posesti se je namreč znašla tudi sosednja 1700 kvadratnih metrov velika parcela, ki je last Mestne občine Maribor. Fištravec je novembra lani za 99 let neposredno oddal stavbno pravico Arnootovemu podjetju Ebla za 533 evrov mesečne »najemnine«. Župan je ta posel sklenil, še preden je zanj pridobil obvezno soglasje mestnega sveta.
Da so ravnali napačno, razkriva pogled v gradivo za letošnji občinski proračun. V načrt razpolaganja z nepremičnim premoženjem so občinarji namreč naknadno vnesli to parcelo. Vendar jim s tem manevrom ni uspelo odpraviti svoje napake, saj so mestni svetniki februarja večinsko zavrnili drugo branje – po njihovi oceni – slabo pripravljenega proračunskega predloga.
Arhitekti zahtevajo natečaj
V vsej tej zmešnjavi je javnost doslej lahko samo ugibala, kako namerava Arnoot finančno oplemenititi nepremičnino, ki jo je dobil v last skorajda brezplačno, in kdo bo poplačal upnike, ki so imeli zabeležene plombe na kupljeni parceli. Začetek leta je sporočil, da bo namesto kulturnega središča zgradil izobraževalno ustanovo, v kateri naj bi izobraževalni program izvajala neka ameriška ali kanadska univerza, študenti pa bi prišli iz tujine in mu plačevali med 15.000 in 20.000 evri šolnine na leto. Študijski proces naj bi stekel že leta 2016. Če bi rad izpolnil ta rok, bi moral gradnjo začeti v kratkem. Več o svojih načrtih namerava Arnoot povedati jutri na tiskovni konferenci v svoji gostilni Pec v Selnici ob Dravi.
Videz poslopja naj menda ne bi bistveno odstopal od tistega, ki ga je za Maks načrtoval arhitekturni biro Sadar Vuga, za opravljeno delo pa mu ZIM še zmeraj dolguje več kot 600 tisočakov. Strokovni svet Društva arhitektov Maribor ima povsem drugačna pričakovanja. Fištravcu so že poslali pobudo, naj na občini preverijo ustreznost napovedanega vsebinskega programa na lokaciji Maksa in ta prostor obenem opredelijo kot območje obvezne izvedbe javnega arhitekturnega natečaja.
