Krajane je vse bolj motil hrup, moteče je za njih postajalo tudi prašenje, ki se mu med dirkanjem zlasti ob suhem vremenu pač ne da izogniti. Z lastnikom so se poskušali pogovoriti in so z njim sklenili celo dogovor, da bi se treningi ob koncu tedna nekoliko omejili, da bi imeli več miru. A se je lastnik sčasoma, kot pravi predsednik Krajevne skupnosti Lemberg Janko Strašek, na dogovor požvižgal in treningi se zdaj izvajajo vsak dan, miru ni niti ob praznikih.
Lastniku bi pripadala odškodnina
Krajani so se po pomoč že pred dvema letoma zato obrnili tudi na župana Jožeta Čakša. »Povedal sem jim, da je motokros proga predvidena v prostorskem planu in ni v nobenem primeru sporna. Svetoval sem jim, da poskušajo z lastnikom najti kompromis,« pravi Čakš. In dodaja, da se je problem znašel celo med poslanskimi vprašanji v prejšnjem mandatu. Trg Lemberg je namreč spomeniško zaščiten, a se je tudi ministrstvo za kulturo strinjalo, da varovano območje zajema le ožji del trškega jedra in nikakor ne sega do motokros steze. »Po naših podatkih je motokros steza tu že od 80. let prejšnjega stoletja, zato celjski območni zavod za varstvo kulturne dediščine pri presoji vidika primernosti lokacije niti ni sodeloval,« so pojasnili na ministrstvu, kjer pa se strinjajo, da je zaradi steze nastala »rana« v prej neokrnjeni krajini. Po njihovem bi bilo smiselno aktivnosti usmeriti v iskanje primernejšega, po možnosti že degradiranega območja, kot so na primer opuščeni kamnolomi. Umik steze bi, tako na ministrstvu, pozitivno vplival na revitalizacijo trga, zato pri tem podpirajo prizadevanja krajanov in občine.
»Žal pa ti postopki niso tako preprosti,« odgovarja župan. Prebivalci bi namreč morali, če bi zemljišča odkupili in bi se spremenila namembnost izključno za kmetijsko rabo, sedanjemu lastniku povrniti tudi vso škodo, ki bi nastala zaradi tega, ker ne bi mogel opravljati gospodarske dejavnosti, za kar ima vsa dovoljenja. Durakovič temu pritrjuje in pravi, da ga nihče nima pravice z ničimer omejevati. Da ga je obiskalo že tudi nič koliko inšpekcijskih služb, a nobena ni ugotovila nobenih kršitev, ker pač ima vsa potrebna dovoljenja. »Ta center sem pošteno kupil in ga začel tudi upravljati. Vendar ljudje še vedno mislijo, da so solastniki, zato sem jih že prijavil zaradi motenja posesti,« nam je potožil Durakovič. In dodal, da tamkajšnji prebivalci ne povedo, da jih boli predvsem to, da sami ne sodelujejo več pri upravljanju centra, kar zanje pomeni, da od tega tudi nimajo več finančne koristi. »Sicer pa sem center pripravljen prodati in edina rešitev je, da ga odkupijo,« je za Dnevnik dejal Durakovič.
Meritve hrupa jih niso zadovoljile
Strašek, na katerega so se, kot predsednika krajevne skupnosti, prav tako obrnili razočarani krajani, se zaveda, da bo pot do premirja še dolga. »Pritožujejo se predvsem tisti, ki so neposredno ogroženi in jih motita tako hrup kot prah, ki se dviguje ob treningih. Največji problem pa je, ker se naj lastnik ne bi držal dogovorov o urah treninga, saj se ti začenjajo že v zgodnjih jutranjih urah in ob sobotah trajajo tudi po ves dan,« pravi Strašek. Temu pritrjuje tudi Uroš Lorenčak, predsednik civilne iniciative, ki so jo ustanovili krajani. »Dali smo že izdelati meritve hrupa, ki so pokazale, da na eni točki hrup konstantno presega dovoljene decibele, kar pa ne velja za preostali dve meritveni točki. Če so meritve opravljene v času, ko treningov ni, seveda tudi hrupa ni,« pravi Lorenčak. In dodaja, da čakajo še zadnje rezultate in ugotovitve inšpekcije, potem pa bodo, če bo treba, angažirali tudi svoje odvetnike. »Motokros steza nas načeloma ne moti in nismo proti njej, saj z njo živimo od malih nog, vendar pa so bila dovoljenja zanjo izdana, kot da bi šlo za garažo, v resnici pa zdaj tu stoji hiša. Vse je postalo preobširno in želimo le, da se vzpostavi neki red, ki ga zdaj ni,« je še dejal Lorenčak in pristavil, da sta dve tretjini od skupaj 150 krajanov zato že podpisali tudi peticijo.