To se bo bržkone udejanjilo šele, ko bodo vse slovenske sodne instance odločile o zakonitosti javno-zasebnega posla med ljubljanskim podjetjem in mariborsko občino. Zatorej bodo »radarji« stali še leta.
Sodni spor bo potekal v Mariboru
Dolgotrajnost tožarjenja nakazuje že okoliščina, da je bilo potrebnih skoraj deset mesecev samo zato, da se je določila krajevna pristojnost za vodenje sodnega postopka, v katerem naj bi ugotovili ničnost 30 milijonov evrov vredne pogodbe. Višje sodišče v Mariboru je pred nedavnim presodilo, da se sme to sojenje opraviti na tukajšnjem okrožnem sodišču. Iskra Sistemi so namreč pred tem terjali, da naj bo za postopek pristojno ljubljansko okrožno sodišče.
Prvi narok bo predvidoma v začetku prihodnjega leta, Iskra Sistemi pa so že zdaj izpeljali pravniški protiudarec. In sicer so na sodišče vložili tožbo, v kateri od občine terjajo 12,8 milijona evrov, je poročal Večer. Odškodninski zahtevek je bistveno nižji od maksimalnega, ki naj bi ga teoretično predvidevala pogodba. V njej zapisana klavzula bi namreč dopustila tudi izračun, da bi Iskra Sistemom zaradi predčasne prekinitve pogodbe pripadala odškodnina 762 milijonov evrov.
V Iskra Sistemih, ki jih vodi Dušan Šešok, tožbe nočejo komentirati. Direktor mariborske občinske uprave Marko Žula pa ocenjuje, da je ta poteza zgolj neke vrste pravni pritisk. Po njegovem mnenju namreč sodišče ne more odločati o odškodninskem zahtevku, preden ne odloči o tem, ali je pogodba za nadgradnjo in avtomatizacijo cestnega prometa v mariborski mestni občini nična.
Žula že v bližnji prihodnosti bržkone ne bo več pristojen za komentiranje tega spora. Po neuradnih informacijah naj bi namreč zapustil položaj direktorja občinske uprave, ker naj ne bi bil več zaželen v najožji ekipi Andreja Fištravca. »Ko bo imel župan v celoti sestavljeno ekipo, bomo o tem obvestili javnost,« so s tem v zvezi pojasnili v Fištravčevem kabinetu.
Seveda pa ničnostna in odškodninska tožba ne bosta edina pravosodna epiloga v tej mariborski aferi. Kot je znano, je to javno-zasebno partnerstvo doživelo tudi kazenski pregon. Nacionalni preiskovalni urad je začetek leta kazensko ovadil bivšega župana Kanglerja in še trojico vpletenih. Po prepričanju kriminalistov NPU naj bi Kangler in Vili Eisenhut, direktor urada za komunalo mariborske občine ter član komisije za izbor zasebnega partnerja, zlorabila svoj položaj. V letih 2010 in 2011 naj bi pripravila in izdala javni razpis ter imenovala komisijo za izbor izvajalca na javnem razpisu. Nanj sta se prijavili podjetji Iskra Sistemi in Javna razsvetljava. Po prepričanju kriminalistov je bil razpis pisan na kožo družbi pod vodstvom Dušana Šešoka, s katerim je nato mariborska občina sklenila pogodbo, katere vrednost se je z začetnih 5,6 milijona evrov povzpela na kar 30 milijonov evrov.
Tožilec bo odločil kmalu
Pri tem domnevnem kaznivem dejanju naj bi jima pomagala Tomaž Vrčko iz Iskra Sistemov in Boštjan Ferk, ki je bil direktor zasebnega Inštituta za javno-zasebno partnerstvo s Turjaka v okolici Ljubljane. Kanglerju in Eisenhutu naj bi nudila navodila, nasvete in usmeritve, kako naj se pripravi javni razpis, da bi bili kot najugodnejši ponudnik izbrani Iskra Sistemi, in kako naj se nato izpelje postopek javno-zasebnega partnerstva.
Na okrožnem tožilstvu v Mariboru je zadeva še zmeraj v razreševanju pri pristojnem tožilcu, neuradni viri pa nakazujejo scenarij, po katerem tožilec ne bo ustavil postopka, temveč naj bi že v kratkem spisal obtožni predlog.
