Meh zažugal z interpelacijo proti kolegu iz SD
Omerzel pozna tudi stališče civilnih iniciativ, ki so to traso praktično sesule v prah. Kot so nam že minuli teden pojasnili na ministrstvu, je bil za omenjeno traso ceste v skrajnem zahodnem koridorju, od Šentruperta (Braslovče) do Velenja, ki je bila s študijo variant predlagana kot najustreznejša, že pripravljen tudi osnutek državnega prostorskega načrta, a je ministrstvo za kmetijstvo in okolje nanj podalo negativno mnenje, saj naj bi potekala po najboljših kmetijskih zemljiščih. Zato je minister Omerzel Šalečanom obljubil, da se bo glede tega najprej pogovoril z ministrom za kmetijstvo in okolje Dejanom Židanom, poskušal z njim zbližati stališča in z usklajenim predlogom stopiti pred vlado.
Drugače bo šel pred vlado s predlogom sam. V zvezi s tem je bil glasen tudi poslanec in nekdanji velenjski župan Srečko Meh. »Z aktualnim ministrom za kmetijstvo se bo treba zelo resno pogovoriti. A če bo vztrajal pri stališču, da je kmetijska zemlja nedotakljiva, je možno, da ga doleti tudi interpelacija,« je dejal Meh. Pa čeprav minister Židan prihaja iz njegove stranke SD.
Da se po več kot desetih letih še vedno pogovarjamo o trasi hitre ceste, ne more verjeti niti prvi mož Gorenja Franjo Bobinac. »Vlade prihajajo in odhajajo, ministri tudi. Gorenje pa ostaja. In po dvanajstih letih se še vedno pogovarjamo o tem, ali cesta da ali ne in če, kje. To je krivično do 6500 zaposlenih in vseh dobaviteljev, ki rastejo skupaj z nami,« je opozoril Bobinac. In dodal, da če stališča s strani vlade še kar ne bo, bo nekdo moral prevzeti odgovornost za selitev proizvodnje Gorenja iz Šaleške doline. »Dovolj je bilo preigravanja na igrišču, zdaj bo treba zabiti gol,« se je izrazil po športno.
Promet se povečuje iz dneva v dan
Da imajo Šalečani molka države, še bolj pa brezplodnih pogovorov dovolj, je opozorila tudi predsednica SŠGZ Cvetka Tinauer. »Konkurenčnost našega okolja se izgublja, čeprav samo nazarski Bosch Siemens ter velenjsko Gorenje na leto v državni proračun iz naslova davkov prispevata okoli 100 milijonov evrov. Zato ni prav, da razmišljamo samo o tem, kje bomo našli denar za to nujno investicijo, saj ga bomo do takrat, ko bo dokumentacija pripravljena, morda pomagali poiskati tudi sami,« je dejala Tinauerjeva. Direktor SŠGZ Franci Kotnik je ob tem navrgel še nekaj pomenljivih številk. »V regiji deluje približno tisoč gospodarskih družb in nekaj manj kot 1900 samostojnih podjetnikov, ki skupaj zaposlujejo več kot 17 tisoč ljudi. V letu 2012 so ustvarili skoraj poltretjo milijardo evrov prihodkov, od tega skoraj polovico na tujih trgih, kar pomeni, da je naša regija izrazito izvozno usmerjena. Na prometni osi od Velenja do avtoceste je vsak dan na cesti 25 tisoč vozil, kar je bistveno več kot v regijah, kjer avtoceste že imajo,« je poudaril Kotnik.
