Evropska komisija je ugotovila, da so bili nekateri razpisni postopki v Sloveniji za pridobitev evropskih sredstev diskriminatorni, zato je začasno ustavila izplačila za že izbrane projekte. Težave so nastale v programih razvoja okoljske in prometne infrastrukture ter krepitve regionalnih razvojnih potencialov, kjer so na razpisnih zahtevali, da lahko inženirske projekte izvajajo samo inženirji, registrirani pri Inženirski zbornici Slovenije.
Precedenčni primer
Po mnenju komisije je bilo preveč omejujoče določilo, da je treba takšno registracijo opraviti že ob prijavi na razpis. Po mnenju uradnikov v Bruslju bi zadoščalo, če bi izbrani ponudniki svoje inženirje – ki lahko prihajajo tudi iz drugih držav članic – pri zbornici registrirali naknadno, ko bi bili že izbrani. Na tak način bi bilo namreč zadoščeno načelu svobodnega pretoka »ljudi in kapitala«, ki je eno osnovnih vodil EU. »Zahteva, da so v trenutku, ko ponudnik odda ponudbo, ponudnikovi inženirji registrirani izključno pri Inženirski zbornici Slovenije, je diskriminatorna,« je v pismu Sloveniji opozoril uradnik Walter Deffaa z direktorata za regionalno in mestno politiko pri evropski komisiji. Izplačila bodo ustavljena, dokler ne bodo nepravilnosti odpravljene in dokler ne bo Slovenija »pregledala vseh pogodb, ki so bile sprejete pod temi restriktivnimi pogoji«, je še sporočil. Evropsko komisijo je med drugim zmotilo dejstvo, da nadzorne inštitucije v Sloveniji, ki bi nepravilnost morale prve opaziti, niso reagirale. V Bruslju so zato ugotovili »resne pomanjkljivosti v sistemu upravljanja in nadzora«. Deffaajev direktorat je sicer odločitev utemeljil na ugotovitvah, ki so jih o Sloveniji zbrali v okviru rednega letnega preverjanja.
Iz novoustanovljene vladne službe za razvoj in kohezijsko politiko so nam sporočili, da ugotovitve komisije niso primerne, saj da so utemeljene zgolj na osnutkih, ki še niso bili potrjeni. V sodelovanju z uradom za nadzor proračuna so v včerajšnjem dopisu evropski komisiji »izrazili začudenje nad njeno odločitvijo«. »Slovenija je bila namreč postavljena v položaj, v katerem ni imela možnosti predhodnega zagovora oziroma preizkusa ugotovitev,« so zapisali. V vladni službi pravijo, da bi na ugotovitve evropske komisije odgovorili, če bi prejeli njihov slovenski prevod, a ta v Slovenijo menda ni nikoli prispel. »Kljub temu je komisija prekinila plačilo v višini sto petinosemdeset milijonov evrov,« pravijo na slovenski strani. Evropski komisiji so sporočili, da so »začudeni nad odločitvijo, ki v dosedanji praksi dobrega sodelovanja predstavlja precedenčni primer«. »Slovenija je pozvala evropsko komisijo, naj ponovno pretehta odločitev, saj zaustavitev plačil – ki sicer s strani evropske komisije že zamujajo – pomeni resno likvidnostno nevarnost in nezmožnost izpolnjevanja pogodbenih obveznosti države do upravičencev do sredstev evropske kohezijske politike,« so bili ostri v vladni službi.
Do vprašanja, ali so bili pogoji za inženirje preostri, se slovenski uradniki niso opredeljevali. Generalna sekretarka Inženirske zbornice Slovenije Barbara Škraba Flis pa se je v pogovoru za Dnevnik z mnenjem komisije načeloma strinjala. »Postopek prijave inženirjev v naš register traja vsaj štirinajst dni in zahteva precej dela,« je dejala. »Zato res ni smiselno, da bi se morali z njim truditi vsi, četudi na koncu niso izbrani.« Generalna sekretarka pa razume tudi željo investitorjev, da bi z izbranimi ponudniki čim prej podpisali pogodbe in začeli dela. Če bi bilo treba vmes čakati še na registracijo pri inženirski zbornici, bi se začetek del zavlekel, obstajalo pa bi tudi tveganje, da zbornica inženirjev ne bi potrdila in bi izbor propadel.
Napetost traja že več mesecev
V petek zvečer so na naša vprašanja odgovorili tudi iz Bruslja. »Dokler obstaja dvom o pravilnosti postopkov, komisija ne more odobriti plačil,« so sporočili prek svojega ljubljanskega predstavništva. »Sredstva iz EU-proračuna se ne smejo porabiti, dokler niso pomanjkljivosti v nacionalnem sistemu upravljanja, nadzora in revizije odpravljene. Takšen ukrep pa ni nič neobičajnega. Gre za ustaljeno proceduralno prakso v sklopu letnega nadzora.« Da so zaustavitve izplačevanja evropskega denarja običajne, saj so se doslej Sloveniji zgodile že večkrat, nam je potrdil tudi anonimni slovenski uradnik, ki dobro pozna ustroj Bruslja. Nazadnje je komisija izplačilo dvesto dvainštiridesetih milijonov evrov zamrznila lani, ko je ugotovila, da se pri nekaterih projektih dogajajo goljufije.
Z ministrstva za finance so nam odgovorili, da o tem, kateri projekti bodo prizadeti s trenutno zamrznitvijo, »zaradi zaupnosti« ne morejo govoriti. Iz javno dostopnih poročil pa je razvidno, da gre v obeh programih za projekte, kakršni so obnova železniških prog in cest ali gradnja vodovodov ter obnova stavb, v katerih delujejo javne inštitucije. Nihče v državni upravi nam tudi ni znal odgovoriti na vprašanje, koliko pogodb bo treba pregledati, če bo evropska komisija vztrajala pri svoji odločitvi. Na ministrstvu na finance pa so zatrdili, da ne bo treba ponoviti razpisov in neizbranim ponudnikom omogočiti, da ponovno kandidirajo pod »milejšimi« razpisnimi pogoji.
Dopisovanje med Brusljem in Ljubljano je treba brati v kontekstu ostrih kritik, ki so iz Bruslja prihajale v preteklih mesecih. Slovenija namreč še ni ustrezno pripravila dokumentov za črpanje sredstev v novem finančnem obdobju, ki se je začelo že prvega januarja. Poročali smo, da bodo po ocenah strokovnjakov zaradi teh zamud prvi novi evropski razpisi v Sloveniji objavljeni šele leta 2015, letošnja izguba pa naj bi znašala več sto milijonov evrov.
