Če se bo katera od bodočih vlad zaradi luknje v javnih financah lotila privatizacije koprskega pristanišča, energetike, avtocest ali železniške infrastrukture, bo tvegala tudi vsesplošno stavko, ki bi ohromila državo in gospodarstvo. Peščica sindikalnih voditeljev, ki so se minuli teden združili v nasprotovanju privatizaciji gospodarske infrastrukture, bi lahko za obrambo svojih ciljev čez noč zaprla vrata našega edinega pristanišča, ustavila promet po železniških tirih in avtocestah ter ugasnila proizvodnjo električne energije.
Do zdaj so predstavniki zaposlenih v družbah, kjer je lastnica država, večinoma narekovali »le« izbiro direktorjev, ključne pogoje v postopkih privatizacije, predvsem glede ohranitve delovnih mest, in podobno. Zahteve močnih posameznikov področnih sindikatov, ki so si dobre položaje s številnimi privilegiji že zagotovili, pa se vse bolj odmikajo od zaščite delavskih pravic ter vse bolj posegajo na področje upravljanja in sprejemanja strateških odločitev, tudi o tem, kdo je primeren lastnik podjetja.
»Čez mejo zaradi države kot neodgovornega lastnika«
Tudi sindikati v Luki Koper, kjer se je Gašpar Gašpar Mišič s pomočjo zaposlenih zavihtel na položaj predsednika uprave in se tam obdržal dlje, kot so želeli lastniki Luke, priznavajo, da prestopajo meje boja za delavske pravice. »Sindikati se res ukvarjamo s stvarmi, ki se nas ne tičejo, vendar nas je država kot neodgovoren lastnik v to prisilila. Opravljamo delo, ki bi ga morali narediti poslanci in parlament,« je pojasnil Pavel Lokovšek, predsednik manjšega sindikata SPDS OSO KS 90 v Luki Koper. »Zakaj so sindikati v Luki Koper podprli Mišiča? Če nekdo obljubi, da ne bo zmanjševal pravic ali pa da jih bo celo še zviševal, ga podpreš,« je dodal. Prepričan je, da sindikati upravičeno prestopajo meje svojega poslanstva. »Vlade bi morale pokazati več odgovornosti, vendar so podjetja raje uporabili za odlagališče odsluženih politikov in svojih kadrov.«
Tesno s politiko so bili vrsto let povezani na primer vodstveni kadri energetskih družb v Šaleški dolini. Po več letih simbioze med Premogovnikom Velenje in Termoelektrarno Šoštanj se je ob zaostrovanju razmer na trgu z električno energijo in ob vprašljivi ekonomičnosti TEŠ 6 sožitje podrlo. Velenjski rudarji, ki stavkajo že deseti dan, zahtevajo med drugim zvišanje cene premoga, ki ga dobavljajo TEŠ, in sicer tako, da ta pokrije vse stroške premogovnika. V slovenskem sindikatu energetike zaradi razmer v Velenju grozijo celo s splošno stavko. Vodi ga Branko Sevčnikar, nekdanji predsednik sindikata TEŠ, ki je novembra 2010 s stavko grozil zaradi po njihovem mnenju nezakonite razrešitve Uroša Rotnika, Rotnikovemu nasledniku Simonu Totu pa celo preprečil vstop v družbo. Takrat so jih podprli tudi zaposleni v velenjskem premogovniku, ki ga je vodil Milan Medved. O njunih spornih poslovnih odločitvah, ki so pomembno prispevale k trenutnemu stanju in ogrozile tako položaj premogovnika kot termoelektrarne, danes pa so predmet ne le posebnih revizij, ampak tudi kriminalističnih preiskav, niso podvomili. Vseskozi pa so se aktivno vključevali tudi v oblikovanje energetske politike na državni ravni, med drugim so zahtevali celo menjave državnih sekretarjev in podobno. Tudi lokalni politiki, ki so na svojih položajih vztrajali tudi desetletja in danes podpirajo sindikate, so bili goreči zagovorniki »svojih« gospodarstvenikov. »Delovanje je uspešno in usmerjeno v prihodnost,« je delovanje sindikatov, predvsem v energetiki in drugih infrastrukturnih dejavnostih, včeraj orisal Sevčnikar, ki je prepričan, da so zahteve stavkajočih v Premogovniku Velenje z vidika spoštovanja pravic iz naslova kolektivne pogodbe popolnoma upravičene.
»Kaj so delali delavski direktorji«
Strinja se tudi Drago Ščernjavič, sekretar Sindikata državnih organov Slovenije. »Če imajo kolektivno pogodbo, jo je delodajalec dolžan spoštovati,« pravi. »Delavci vidijo, da so se številni okoristili pri investiciji TEŠ 6 in da se bo vse reševalo le na njihovi grbi. Glede na to, da se preostali dobro plačani deležniki ne želijo opredeljevati do tega, lahko v stiski in ihti le tako izrazijo svoja stališča. Prej, ko so mirno opozarjali na to, kaj se bo zgodilo, so jih ignorirali,« dodaja. Hkrati se je vprašal, kaj so delali delavski direktorji ali predstavniki zaposlenih v nadzornem svetu. »To se ni zgodilo v zadnjem mesecu. Dokler je poslovanje dobro, je v podjetju mogoče vladati s trdo roko. Ko pride kriza, pa ekonom loncu izbije pokrov,« je še povedal.
»Sindikalist mora biti odgovoren tako v dobrih kot v slabih časih. Predvsem pa mora biti pri svojem delovanju neodvisen od uprave družbe,« meni Dean Žigon, namestnik predsednika nadzornega sveta Telekoma Slovenije in predsednik sindikata Sineks, drugega največjega v družbi. Pred njim so delavske niti vlekli posamezniki največjega sindikata v družbi, ki so na vsak način vztrajali pri zahtevi, da delavska direktorica ostane Darja Senica, ki jo Telekom odškodninsko toži, vendar je prej prišlo do puča v svetu delavcev. Megalomanska širitev Telekoma na balkanski trg, ki je družbi prinesla večstomilijonske izgube, jih je očitno skrbela manj.
Gradbeni delavci brez zaščitnikov
Za razliko od zaposlenih v energetiki, ki so deležni nadpovprečnih plač, so jo v krizi veliko slabše odnesli zaposleni v gradbeništvu. A gradbeni delavci, ki so pogosto delali tudi zastonj, niso grozili z zaprtjem avtocest, ki so jih gradili. Delali so v zasebnih podjetjih, sindikalno organizirani so bili redki. Tudi zaposleni v bankah niso zaprli poslovalnic in finančnemu ministrstvu sporočili, kako bi bilo po njihovem mnenju treba sanirati banke. »Osnovno poslanstvo Sindikata bančništva Slovenije je pravna zaščita članov. Na sindikatu se zavedamo, da nismo pristojni in upravičeni sprejemati poslovnih odločitev v bankah. Če smo vprašani za mnenje, odgovorimo, in če je naše mnenje upoštevano in je v korist naših članov, smo dosegli cilj,« pojasnjuje predsednik sindikata bančništva Tomaž Boltin, ki hkrati dodaja, da jim za razliko od drugih sindikatov zakon o bančništvu delavskega soupravljanja ne dovoljuje. »Delavci v bankah so drago plačali ceno 'bančne luknje', čeprav pri njenem kopanju niso sodelovali. Podoba bančnih delavcev v javnosti je danes slaba, deležni so odpuščanja, nižanja plač,« je dodal.
»Kdo je odgovoren za vodenje družbe, se ve. To so uprave družb. Je pa ena izmed osnovnih nalog sindikata zaščita ekonomsko socialnih pravic in interesov delavcev in popolnoma logično je, da opozarjamo na morebitne škodljive posledice, ki jih sprejemajo uprave družb ali če imajo namero sprejeti takšno odločitev,« medtem poudarja Andrej Zorko iz ZSSS.
