Edini med slovenskimi medijskimi lastniki, katerega primarna dejavnost je časopisno založništvo, je včeraj močno zmanjšal prisotnost na slovenskem časopisnem trgu. Avstrijsko medijsko podjetje Styria, ki je imelo v lasti Žurnal, je čez noč prenehalo izdajati brezplačni dnevnik Žurnal 24 ter tednik Žurnal, sredi dneva pa so ugasnili tudi Žurnalovo spletno stran. Približno sedemdeset sodelavcev, med njimi triinpetdeset redno zaposlenih, je za ukinitev izvedelo šele včeraj dopoldan. Novinarske vrste po vsej Sloveniji je hladno prevelo, saj usoda Žurnala drugim tiskanim medijem ne obeta nič dobrega.
»Kljub vrhunskim dosežkom«
»Zaprtje vsakega medija, ki je prispeval k novinarsko profesionalnemu in verodostojnemu obveščanju javnosti in je pomenil dodatno ponudbo na trgu, je zelo slaba novica za medijski prostor in novinarstvo,« so se na zapiranje odzvali v Društvu novinarjev Slovenije. »Bojimo se nadaljevanja črnih scenarijev v slovenskih medijih, ki so katastrofa za celoten javni prostor.«
Iz Styrie so včeraj sporočili, da je bila odločitev neizbežna, saj »doseganje dobičkonosnosti z brezplačnimi mediji zaradi trajno šibkega oglaševalskega trga ni mogoče«. Časopis Žurnal 24 je vsak dan dosegel 239.000 bralcev, tednik Žurnal je imel 319.000 bralcev, spletna stran zurnal24.si pa več kot 400.000 obiskovalcev. »Žurnalovi izdelki so dosegali izjemno branost in so se zasidrali v sam vrh slovenskega medijskega prostora,« je časopisom v slovo dejal Klaus Schweighofer, član Styriine uprave, odgovoren za tuje trge. »Naši zaposleni sodijo med najboljše v državi. Kljub temu pa smo morali sprejeti dejstvo, da model brezplačnega časopisa kljub vrhunskim dosežkom vseh udeležencev na dolgi rok v Sloveniji ne deluje.«
Največja izguba z dnevnim brezplačnikom
Po bilančnih podatkih je imel »projekt Žurnal« v enajstih letih poslovanja enainštirideset milijonov evrov izgube. Največja izguba je nastajala po letu 2007, ko so začeli izdajati dnevni Žurnal 24. V Evropi je sicer veliko brezplačnih časopisov kljub visokim nakladam in branosti v finančnih težavah, saj je denarja iz oglaševanja vse manj, ta pa je zanje edini vir dohodka. »Odločitev je bila za nas zelo težka. Vendar pa na koncu z ekonomskega vidika žal nismo mogli sprejeti drugačne,« je izjavil predsednik uprave Styrie Media Markus Mair.
Prvi val odpuščanj je Žurnal zajel že leta 2011 in na Društvu novinarjev Slovenije pravijo, da so se težke finančne situacije zavedali. »Vendar bi od lastnikov pričakovali več dostojnosti v postopku ukinjanja medijev. Zaposlene so o odločitvi obvestili, ko je bila ta že izvršeno dejstvo, brez predhodnih opozoril in dialoga o še možnem iskanju rešitev.« Clarissa Fruhwirth, ki na sedežu Styrie v Gradcu skrbi za komuniciranje, je zatrdila, da zaposlenih niso mogli obvestiti prej, ker da je bila odločitev o zapiranju sprejeta šele v zadnjih dneh. »S propadanjem medijev ne izgubljamo le novinarji, ampak vsi državljani,« pravijo na DNS. »Zato bi moral biti razmislek o tem, kaj bo s slovenskim medijskim in javnim prostorom, najširši.« Zaskrbljenost zaradi ukinitve vseh Žurnalovih izdaj so izrazili tudi na ministrstvu za kulturo.