Približno tretjina držav članic je svoje kandidate za komisarska mesta že imenovala, a med njimi ni Slovenije. Današnje izredno zasedanje voditeljev držav članic je sicer prvenstveno namenjeno izbiranju novega zunanjepolitičnega predstavnika EU, šefa evroskupine in predsednika Evropskega sveta. Toda neformalno se bodo na bruseljskem kadrovskem vrtiljaku nadaljevala tudi že več tednov trajajoča preigravanja o komisarskih mestih. Slovenija bo žal pri tej razpravi brez svojega kandidata in brez vizije, katero komisarsko mesto si sploh želi.
Slovenski kandidat domnevno še julija
Če bi hotela Slovenija odločneje sodelovati v igri za komisarska mesta, bi morala odločitev o kandidatu sprejeti že pred parlamentarnimi volitvami. To pa se ni zgodilo. Vladajoče stranke so se namreč dogovorile, da bodo o kandidatu za komisarja razpravljale po volitvah, upoštevajoč volilne izide. Po evropskih volitvah je sicer SDS za komisarja predlagala Milana Zvera. Njegovo kandidaturo so utemeljevali z zmago SDS na evropskih volitvah in z velikim številom glasov, ki jih je prejel Zver. Da si mesto komisarja zasluži zmagovita politična opcija na evropskih volitvah, so menili tudi v NSi in SLS. Ker stranki tako kot SDS pripadata zmagovalki – Evropski ljudski stranki –, sta kandidata prepoznali v Lojzetu Peterletu. Toda v ZaAB se s to računico niso strinjali, zato je vlada odločitev o kandidatu odložila na čas po volitvah. Predsednik republike Borut Pahor je sicer ocenil, da imenovanje kandidata za evropskega komisarja predstavlja nujno in neodložljivo zadevo tudi za vlado v odstopu. Poleg Zverovega in Peterletovega imena so se pred volitvami pojavljala še imena Alenke Bratušek, veleposlanika pri EU Rada Genoria in Antona Ropa.
A vlada vse do včeraj glede izbire novega slovenskega komisarja ni storila nič. Postopek izbire kandidata naj bi se sicer začel v prihodnjih dneh, kandidata ali kandidatko pa naj bi imenovali še julija; tako so nam včeraj sporočili iz kabineta predsednice vlade. Vlada sicer formalnopravno ne zamuja z imenovanjem svojega kandidata; ker pa bo ta imenovan razmeroma pozno, je dodelitev kakšnega pomembnejšega resorja za Slovenijo precej manjša. »Dokler pogovori s prihodnjim predsednikom evropske komisije in ključnimi akterji v odločevalskem procesu ne bodo zaključeni, posameznih imen ne komentiramo,« so še sporočili iz kabineta predsednice vlade.
SMC: najprej prioritete, nato iskanje kandidata
Točen datum, do kdaj naj države članice posredujejo svoje predloge, bo Juncker sporočil v prihodnjih dneh. Ker do konca julija nova slovenska vlada še ne bo potrjena, bi morala odhajajoča vlada upoštevati tudi interese zmagovalcev volitev. A včeraj v kabinetu predsednice vlade niso znali pojasniti, ali bo k usklajevanju predloga povabljena katera od strank, ki jim je v nedeljo uspelo prestopiti parlamentarni prag, oziroma vsaj zmagovalko – SMC. Predlog za komisarja v Bruselj sicer ne pošiljajo strankarske centrale ali koalicije v nastajanju, temveč država.
Ali bodo dejansko povabljeni k usklajevanju komisarskega predloga, včeraj niso vedeli niti v SMC. Kot je pojasnil podpredsednik SMC Milan Brglez, jih na posvetovanje o komisarskem mestu iz vladajoče koalicije ni nihče pozval. Skrb, da se v Sloveniji še ni začela resna razprava o kandidatu ali kandidatki za komisarja, je včeraj izrazila tudi evropska poslanka Tanja Fajon (S & D). »Potrebujemo čim širše politično soglasje za močno osebnost, ki bo v prihodnji evropski komisiji delovala na področju, ki bo v strateškem interesu naše države,« je zapisala ob Junckerjevem imenovanju.
»Napaka prejšnje vlade je, da se ni odločila za komisarskega kandidata,« je še ostrejši Brglez, ki to povezuje s slabim poznavanjem delovanja znotraj EU in slabim sestavljanjem ekipe kadrov za evropske zadeve. Po njegovem bi moral dogovor o komisarskem kandidatu temeljiti na političnem konsenzu o resorju, ki bi Slovenijo zanimal. Nato bi vlada poiskala ustreznega kandidata. V SMC kot prioritetna komisarska področja vidijo tista, ki bi se dotikala protikorupcijskega boja, mladih ali delovnih mest. Dodajmo še to, da je Janez Potočnik, ki bo oktobra končal svoj drugi komisarski mandat, že pred meseci za STA povedal, da je pripravljen razmisliti tudi o tretjem mandatu, če bi bilo po mnenju vlade to dobro za Slovenijo.
Predsednik evropske komisije Juncker ima sicer težave pri zagotavljanju ustrezne porazdeljenosti komisarskih mest po spolih. Najvplivnejše države, ki so že določile kandidate in izrazile interes za najmočnejše resorje, so predlagale zgolj moške. Odhajajoče komisarke Barrosove ekipe so zato Junckerja pozvale, naj v svoji ekipi zagotovi vsaj deset komisarskih mest ženskam (enega več, kot jih imajo v trenutni Barrosovi ekipi). Juncker je zato pripravljen članicam, ki bodo predlagale ženske kandidatke, zagotoviti pomembnejše resorje, tudi podpredsedniško mesto v komisiji. Preference glede spola slovenskega kandidata za evropskega komisarja v SMC sicer nimajo. Na prvo mesto postavljajo njegovo ali njeno profesionalno usposobljenost.
