Leto dni po tem, ko je minister za infrastrukturo in prostor Samo Omerzel s konzorcijem Iskratel-GH Holding podpisal pogodbo o gradnji digitalnega radijskega komunikacijskega sistema (GSM-R) na slovenskem železniškem omrežju, na dan prihajajo informacije o nenavadnih praksah pri projektu, uradno vrednem 117 milijonov evrov. Krepijo se sumi, da eden od ključnih podizvajalcev v projektu ne bo opravljal del, ampak pobral le provizijo. Tudi končna cena projekta naj bi bila višja od razpisne.
Projekt GSM-R, ki ga v pomembni meri sofinancira EU, je zaradi velikega obsega del eden najpomembnejših na domači železniški infrastrukturi v zadnjih letih. Država ga je pripravljala več let. Prvi razpis je ministrstvo razveljavilo leta 2012. Na ponovljenem razpisu je lani spomladi – že v časovni stiski zaradi bližajočega se konca takratne finančne perspektive – izbralo Iskratel in GH Holding, ki sta premagala italijanski Selex. Obe družbi sta nato ministrstvu predložili seznam podizvajalcev. Na njem je svoje mesto našlo tudi širši javnosti neznano podjetje Monea inženiring. To je imelo lani v povprečju manj kot tri zaposlene, še leta 2012 pa je ustvarilo le slabih 600.000 evrov prihodkov. Kljub temu bo v projektu GSM-R opravilo za več kot trinajst milijonov evrov (brez DDV) gradbenih in drugih del.
Monei največji podizvajalski kos
Monei, ki je imela še leta 2012 le enega zaposlenega, je tako v času, ko se gradbena in projektantska podjetja borijo za vsak posel, uspel veliki met. Podjetje si bo med vsemi podizvajalci, ki sta jih do zdaj predlagala GH in Iskratel, odrezalo največji kos pogače. Iskratel mu je zaupal izvedbo projektantskih del, gradnjo baznih postaj in pripravo telekomunikacijskih prostorov.
A podatki, ki smo jih v zadnjih dneh pridobili v uredništvu Dnevnika, krepijo razloge za sum, da Monea v (pod)izvajalski verigi nima dodane vrednosti, ampak v njej nastopa zaradi drugih namenov. Uradna lastnica podjetja, registriranega za inženirske dejavnosti, je tako Dragica Skušek. Gre za nekdanjo računovodjo v Lafarge cementu in ljubiteljsko likovno ustvarjalko iz Zasavja.
Dragica Skušek je v lastništvo podjetja Monea, ki do zdaj ni poslovalo z državo, vstopila decembra 2011. Po naših informacijah je Monea takoj po tem, ko je dobila posel pri projektu GSM-R, za nekatera dela že začela iskati svoje podizvajalce. V tem primeru bo podjetje v projektu vsaj pri nekaterih delih dejansko pobralo le provizijo. To pa odpira vprašanje ekonomske smiselnosti njegove vključitve v podizvajalsko verigo, sploh glede na predviden obseg del, ki jih bo na papirju prevzelo podjetje. Za primerjavo: ostali trije glavni podizvajalci, ki sta jih pri ministrstvu predlagala GH Holding in Iskratel (Iskra sistemi, Hiša niša in Pap informatika), bodo po podatkih ministrstva pri projektu skupaj opravili le za dobra dva milijona evrov del.
Omerzelovi se s podizvajalci ne ukvarjajo
Na Omerzelovem ministrstvu so nam pojasnili, da »izbira podizvajalcev sodi v pristojnost izvajalca«. »Vlogi za nominacijo so bili predloženi vsi dokumenti, ki so zahtevani v skladu z javnonaročniško zakonodajo,« so poudarili. Na ministrstvu sicer ne vedo, katere podizvajalce bo izbrala Monea, saj podjetju tega ni treba razkriti naročniku. V Iskratelu nam v treh dneh niso odgovorili na naša vprašanja. »Vsi podizvajalci pri projektu dobro opravljajo delo, zato to nemoteno teče,« pa je zatrdil direktor GH Holdinga Blaž Miklavčič in poudaril, da GH Holding z izbiro Monee ni imel nič, saj je bila to stvar Iskratela.
Da se za Moneo zelo verjetno skrivajo drugi igralci, nakazujejo tudi povezave s projektantsko družbo Sago, znano iz zgodb o lastninjenju zdaj že propadlega Cestnega podjetja Ljubljana (CPL). Monea in Sago si tako delita isto telefonsko številko in stalni naslov. Zastopnica Monee je Darka Kozamernik, lastnik Saga pa njen soprog Miha Kozamernik. Sago in Monea od letos skupaj obvladujeta tudi podjetje Novoles Plus. To je imelo po stečaju Novolesa za kratek čas v najemu njegove proizvodne zmogljivosti, konec lanskega leta pa se je potegovalo tudi za nakup njegovega celotnega kompleksa.
Ponavljanje zgodbe z aneksi?
Spomnimo še, da je imel Kozamernik pomembno vlogo tudi pri neuspelem projektu združitve CPL in SCT leta 2011. Takrat je bil prokurist SCT Dušan Mes, aktualni generalni direktor Slovenskih železnic (SŽ) in domnevno dober Kozamernikov znanec. Mes je zatrdil, da SŽ s projektom GSM-R nimajo nič. Naključno ali ne, pojav Monee časovno sovpada s finančnimi težavami Saga. Ta je lani ob manj kot pol milijona evrov prihodkov ustvaril več kot 453.000 evrov izgube, ki je že presegla kapital podjetja. Podjetje ima blokirane vse tri transakcijske račune. Darka Kozamernik ni želela dajati izjav.
Ključno vprašanje je, ali lahko nenavadno izbiranje podizvajalcev pripomore k morebitni podražitvi projekta. Njegova ocenjena vrednost je namreč v zadnjih letih krepko padla. Še na prvem razpisu je najcenejša ponudba znašala 128 milijonov, kar je enajst milijonov evrov več od uradne aktualne cene. To je že takrat sprožilo ugibanja, da sta izbrana izvajalca ob ponovljenem razpisu namerno ponudila prenizko ceno, s katero sta izločila konkurenco, in da si bosta razliko – v stari maniri avtocestnih poslov – poračunala do izteka leta 2015, ko morata dokončati projekt. Več virov nam je v zadnjih dneh zatrdilo, da naj bi GH Holding in Iskratel ministrstvo že v kratkem zaprosila za dodatna sredstva pri projektu. Aneks, ki naj bi se pripravljal, naj bi bil »težak« od 13 do 15 milijonov evrov. Pri pritisku na naročnika, torej državo, gre konzorciju izvajalcev v prid tudi bližajoči se rok za dokončanje projekta, saj se ta financira z evropskim denarjem. Miklavčič tega ni potrdil. »Če bo naročnik zahteval, naj opravimo le dela, ki so zahtevana v razpisu, bomo to seveda storili za pogodbeno ceno. Če bo zahteval kaj več, je to druga zgodba,« je dejal.
