Kljub nasprotovanju in opozorilom sindikata slovenskih diplomatov je vlada po naših informacijah nekdanjega generalnega sekretarja na zunanjem ministrstvu Tomaža Kunstlja imenovala za veleposlanika v Vatikanu. Zato člani sindikata razmišljajo, da bodo pristojne organe obvestili o sumu zlorabe položaja. »Tomaž Kunstelj je kot generalni sekretar spremenil sistemizacijo in posledično razpisne pogoje za veleposlaniško mesto v Vatikanu ter jih prilagodil samemu sebi,« poudarjajo. Prav tako nekateri diplomati napovedujejo, da se bodo zaradi Kunstljevega in Erjavčevega ravnanja obrnili na komisijo za preprečevanje korupcije.
Doslej zahtevano znanje italijanščine
Zunanje ministrstvo je v prvi polovici letošnjega leta dvakrat objavilo razpis za veleposlaniško mesto pri Svetem sedežu, poleg znanja angleščine pa je bilo – tako kot vseskozi v preteklosti – zahtevano tudi znanje italijanskega jezika. Na oba razpisa so se prijavili po štirje kandidati, trije od njih (Matjaž Longar, Zorko Pelikan in Jakob Štunf) pa so po naših informacijah izpolnjevali vse razpisne pogoje, kar naj bi ugotovila tudi strokovna komisija, ki ocenjuje primernost kandidatov za vodje DKP.
Na MZZ so včeraj poudarili, da je komisija predstojniku po obravnavi kandidatov na prvem in drugem razpisu predlagala, da se razpis ponovi, saj je ocenila, da glede na zelo specifično in subtilno delovno mesto med prijavljenimi ni kandidata, ki bi ga lahko brez zadržkov predlagala kot najprimernejšega. A se nekateri člani komisije spominjajo, da je ta vsaj po prvem razpisu kot najprimernejšega kandidata ocenila nekdanjega generalnega konzula v Celovcu ter nato državnega sekretarja v uradu za Slovence v zamejstvu in po svetu (v času, ko je bila ministrica brez listnice Ljudmila Novak) Matjaža Longarja.
To potrjujejo tudi navedbe MZZ iz začetka septembra, da »kandidat, ki je sicer izpolnjeval vse pogoje, na vladi ni dobil ustrezne podpore za imenovanje«. Po besedah nekaterih naših sogovornikov naj bi imenovanju Longarja nasprotovala takratna največja vladna stranka PS. Drugi dodajajo, da naj njegovi postavitvi ne bi bil naklonjen (tudi) zunanji minister Karl Erjavec; menda tudi zato, ker naj bi si na veleposlaniškem mestu pri Svetem sedežu želel prav Kunstlja.
Zadošča znanje španščine (z buenosaireškim naglasom)
Tako je bil na MZZ objavljen tretji razpis za veleposlaniško mesto v Vatikanu, pri katerem pa ni bilo več zahtevano znanje italijanskega jezika, temveč znanje »drugega tujega jezika«. Na razpis se je prijavil tudi takratni generalni sekretar MZZ Tomaž Kunstelj, ki italijanskega jezika ne obvlada, komisija, ki jo je po naših informacijah vodil prav Kunstelj (ta se je iz postopka odločanja pri tej točki izločil), pa ga je spoznala kot najprimernejšega kandidata. Predstavnik sindikata je tej izbiri nasprotoval in opozarjal, da je na MZZ več diplomatov, ki izpolnjujejo vse na preteklih razpisih za veleposlanika v Vatikanu zahtevane pogoje, torej tudi znanje italijanskega jezika, ter poudarjal, da je bil tretji razpis prilagojen točno določeni osebi. O tem je član izvršnega odbora sindikata Peter Golob opozoril tudi bivšo predsednico vlade Alenko Bratušek in predsednika države Boruta Pahorja, ker prejšnja vlada o imenovanjih na veleposlaniška mesta zaradi opravljanja zgolj še tekočih nalog ni več odločala, pa tudi sedanjega premierja Mira Cerarja.
Na MZZ pojasnjujejo, da so pogoje glede znanja tujih jezikov spremenili zaradi neuspelih razpisov, s tem pa razširili krog možnih kandidatov. In dodajajo, da vatikanska diplomacija deluje in komunicira v najmanj petih svetovnih jezikih, zato je predstavništvo mogoče uspešno voditi tudi brez znanja italijanskega jezika. Kunstelj pa je pred dnevi za Planet TV dejal, da zelo dobro govori špansko, »celo z buenosaireškim naglasom«. A naši sogovorniki iz diplomatskih vrst menijo, da mu ta naglas v Vatikanu ne bo veliko koristil, saj se s papežem ne bo prav pogosto pogovarjal. Bi bilo pa dobro, če bi znal brati uradna glasila Vatikana v italijanščini.
Meta Roglič