Osnutek koalicijskega sporazuma, o katerem se pogajajo stranke, je preveč splošen, opozarjajo strokovnjaki, ki jih skrbi razvoj Slovenije. V njem je na področjih, kot sta znanost in gospodarstvo – ki naj bi se v razvojni viziji med seboj prepletala – veliko idej, ki pa med seboj niso povezane. Dokumentu manjkajo konkretne rešitve in videti je, da je (bil) namen pisanja doseči široko strinjanje o stvareh, s katerimi se lahko vsi strinjajo, tudi če zadev ne poznajo.
Kaj pa delež BDP?
V dokumentu je mogoče na »razvojnem področju« zaslediti denimo »povezovanje različnih virov oziroma instrumentov financiranja raziskovalne dejavnosti«, kar naj bi povečalo preglednost poslovanja. Ključno vprašanje, kaj storiti s premajhnim proračunom za znanost – kar je vir največjih težav slovenske znanosti zadnjih nekaj let – pa v osnutku koalicijskega sporazuma ni omenjeno.
Profesor Dragan Mihailović z Inštituta Jožefa Stefana pravi, da je osnutek koalicijskega sporazuma »kot celota všečen«. Vendar, pravi, je težava v uresničevanju načrtov. V osnutku je denimo zapisana namera vzpostaviti »evropsko primerljiv sistem ocenjevanja prijav in vrednotenja rezultatov ter učinkov raziskovalnega dela« ter »odprt dostop do raziskovalnih podatkov in javne raziskovalne infrastrukture, s čimer se bo za ista vložena sredstva povečala kakovost raziskovalnih rezultatov«.
»Pogrešam pa konkretno zapisan delež BDP za raziskave in razvoj oziroma načrt rasti teh sredstev,« pravi Mihailović. »Znanost je v vsaki krizi najbolj na udaru. Če primerjamo leti 2014 in 2010, so številke porazne.« Po podatkih agencije za raziskovalno dejavnost ARRS je v zadnjih petih letih iz proračuna za znanstvene raziskave »izginilo« okrog štirideset milijonov evrov oziroma več kot dvajset odstotkov denarja. Znanstveniki ob tem opozarjajo, da je bil njihov sektor deležen največjih rezov. »Povezanost sredstev, namenjenih za raziskave in razvoj, z gibanjem BDP bi bila ob tem smiseln ukrep,« pravi Mihailović. »Tako bi izgubili ali pridobili toliko, kot veleva povprečje v državi.«
Izguba že večdesetmilijonska
Tudi profesor Marko Jaklič z Ekonomske fakultete v Ljubljani je do osnutka koalicijskega sporazuma kritičen. »Dokument je preveč splošen in zdi se, da niso vedeli, kaj bi napisali,« je bil nezadovoljen. Bistvena pomanjkljivost se mu zdi pomanjkanje strateškega povezovanja med znanostjo in podjetništvom. Na več mestih v osnutku sporazuma je resda omenjena strategija pametne specializacije, ki je eden od pogojev za črpanje evropskih sredstev, vendar gre po Jakličevem mnenju za »preveč splošno načrtovanje, ki mu manjka konkretnih rešitev«. »Strategijo pametne specializacije bi morali sprejeti že zdavnaj,« opozarja.
»Ta dokument je povezan z edinim resnim virom razvojnega denarja, a strategijo pametne specializacije smo do zdaj popolnoma zavozili!« je bil neposreden tudi Mihailović. Sam pogreša ustanovitev delovnega telesa, »ki bi vključevalo vrhunske nestrankarske strokovnjake za strateško razmišljanje o dolgoročnem razvoju«.
»Da strategije pametne specializacije še ni, res ni krivda Cerarjeve stranke, je pa krivda vlade Alenke Bratušek,« opozarja Jaklič. Del koalicijskih pogajanj je sicer tudi načrtovana pospešitev črpanja evropskih sredstev, kar naj bi bilo poslej bolje sistemsko urejeno. A že vlada Alenke Bratušek je pred manj kot letom dni ustanovila posebno službo za pripravo strateških evropskih dokumentov. Doslej so v Bruslju vse osnutke, ki so jih prejeli iz Slovenije, zavrnili oziroma jih ostro kritizirali. Jaklič pravi, da zaradi tega Slovenija že izgublja »desetine milijonov evrov«, ki jih nekatere države, ki so se priprave dokumentov lotile bolj resno, že lahko črpajo iz evropskega programa Horizont 2020.
