Kljub letošnjim vnovičnim opozorilom OECD, zahtevam gospodarstva in precejšnjega dela ekonomistov osnutek koalicijskega sporazuma kaže, da nove pokojninske reforme v kratkem še ne bo. Sporazum predvideva zgolj pripravo okvirja za novo zakonodajo, iz česar lahko sklepamo, da tudi stranke bodoče koalicije verjamejo ocenam, po katerih naj bi bil pokojninski sistem vzdržen vsaj do leta 2020.
Spodbudni rezultati
Vzdržnost do leta 2020 je v svoji analizi aprila letos zagotovila posebna delovna skupina strokovnjakov, ki je preverila učinke zadnje pokojninske zakonodaje. Ta naj bi dala tako pozitivne kratkoročne kot tudi ugodne srednjeročne učinke. Med najbolj spodbudnimi so skoraj 40-odstotno zmanjšanje števila novih zahtevkov za starostno upokojitev v prvem letu reforme (z dobrih 25.000 v letu 2012 na lanskih 15.512), podaljšanje pokojninske dobe novih starostnih upokojencev pri moških za deset in pri ženskah za enajst mesecev ter dejstvo, da se je lani z dopolnjeno pokojninsko dobo (ta znaša 40 let) upokojilo kar 70 odstotkov oseb.
Čeprav se je upokojitvena starost moških lani znižala za kar pet mesecev, je to po mnenju strokovnjakov le začasno, saj so se lani upokojevali predvsem posamezniki, ki so ob nizkih starostih dopolnili razmeroma dolgo pokojninsko dobo, ter tisti, ki so se upokojevali po stari zakonodaji, v kateri so moški še lahko uveljavljali občutno znižanje starosti na račun otrok.
Delovne skupine pretirano ne skrbi niti podatek, da so se odhodki za pokojnine lani povečali na 4,254 milijarde evrov, kar je za skoraj 106 milijonov evrov več kot leto prej. Ugotavljajo, da je bila rast precej nižja kot v minulih letih, in napovedujejo, da bo naraščanje odhodkov ob podaljšanju neusklajevanja pokojnin upadalo še naprej. Po njihovih ocenah se bodo odhodki za pokojnine na tak način do leta 2018 zmanjšali s sedanjih 12,1 odstotka BDP na 11,6 odstotka.
Delovna skupina je vladi poleg neusklajevanja pokojnin do vključno leta 2018 predlagala tudi nadaljnjo odpravo vseh ugodnosti, na primer možnost zniževanja upokojitvene starosti zaradi otrok in vojaščine ter okrepitev vloge prostovoljnega dodatnega pokojninskega zavarovanja. Med morebitnimi sistemskimi spremembami predlaga razpravo o uvedbi tako imenovanega točkovnega sistema (vrednost pokojninske točke posameznika odraža njegovo razmerje do povprečne plače v državi, število točk, ki so lahko omejene navzgor in navzdol, pa je odvisno od dolžine zavarovalnega obdobja). Po mnenju strokovnjakov morajo spremembe pokojninskega sistema potekati postopoma, saj vsako prenagljeno razpravljanje o novi pokojninski reformi spodbuja predčasno upokojevanje.
Število upokojencev se je močno povečalo tudi letos
Čeprav je delovna skupina v svoji analizi zapisala, da se bodo učinki zadnje reforme letos in v prihodnjih letih še povečali, pa zadnji podatki Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje (Zpiz) njihove ugotovitve postavljajo pod vprašaj. Število starostnih upokojencev se je namreč z lanskih 418.000 povzpelo na več kot 426.000, število vseh upokojencev pa s 602.000 na dobrih 609.000.
Enako skrb vzbujajoče je, da je moral državni proračun za polnjenje pokojninske luknje lani prispevati kar 1,532 milijarde evrov oziroma skoraj 18 odstotkov več kot leto prej. Po ocenah delovne skupine bi se v primeru odmrznitve usklajevanja pokojnin ta znesek do leta 2018 povečal na 1,833 milijarde evrov.
Zaradi zamrznitve usklajevanj so pokojnine tudi čedalje nižje. Junija letos je povprečna starostna pokojnina znašala 611 evrov, kar je pet evrov manj od lanskega povprečja. Razmerje med povprečno starostno pokojnino in povprečno plačo pa je z lanskih 61,7 odstotka (pred desetimi leti 70,2 odstotka) padlo še za 0,1 odstotne točke.
Nekoliko spodbudneje je (kar pa verjetno ni zasluga pokojninske reforme), da je letos po več letih upadanja nekoliko zraslo število zavarovancev, ki polnijo pokojninsko blagajno. Potem ko je lani njihovo število upadlo za kar 22.000 (največ od začetka krize), se je letos povečalo za tri tisoč, na 836.000. Kljub temu lahko zaradi porasta števila upokojencev pričakujemo, da se bo letos razmerje, ki je lani padlo na zgolj 1,38 zavarovanca na enega upokojenca, letos še znižalo.
Upokojitvena starost bo višja
Nova reforma bo zagotovo zahtevala zvišanje starostne meje za upokojitev, najverjetneje (postopno) na 67 let, kar je praksa v vse več državah OECD. Nekatere so jo zvišale celo na 68 oziroma 69 let, medtem ko se je Češka celo odločila za neomejeno naraščanje starosti po dva meseca na leto. Čedalje več držav (Danska, Grčija, Madžarska, Italija, o njej je razmišljala tudi naša vlada) se odloča tudi za tako imenovano samodejno uskladitev pokojnin, po kateri se upokojitvena starost avtomatično zvišuje glede na daljšanje pričakovane življenjske dobe.
Nekatere države (Danska, Italija, Poljska, Portugalska) so uvedle tudi maluse in odpravile predčasno upokojevanje, najbolj skrb vzbujajoče dejstvo pa je, da so reforme kljub spodbudam za daljše ostajanje na delovnem mestu višino pokojnin realno znižale.
