Po vložitvi podpisov se je Irglova, sicer prvopodpisnica referendumske pobude, zahvalila »vsem, ki so kakorkoli pripomogli k temu uspehu«.
Ljudje se zavedajo pomembnosti odprtih arhivov
Kot je pojasnila, se je precej mudila na terenu in se pogovarjala z ljudmi, ki da se zelo dobro zavedajo, kako pomembno je, da arhivi ostanejo odprti. Napovedala je, da bodo v največji opozicijski stranki nadaljevali z iskanjem zgodovinske resnice in tudi z zaščito arhivskega gradiva.
»Več kot 80 odstotkov gradiva SDV je bilo do zdaj uničenega, nekje 20 odstotkov ga je ostalo in paziti ga moramo kot punčico svojega očesa. Gre vendarle za identiteto slovenskega naroda in tudi za kulturno dediščino,« je dodala.
Sprava mora temeljiti na zgodovinski resnici in spominu
Tudi Zver se je zahvalil vsem članom in privržencem, ki so s podpisom pokazali visoko stopnjo demokratične politične kulture. Dejal je, da ga zgodba nekoliko spominja na tisto iz leta 1996, ko je SDS zbirala podpise za referendum o večinskem volilnem sistemu.
»Takratna politična elita volje državljanov ni upoštevala, tudi tiste ne, ki je bila izglasovana na referendumu. Upam, da tokrat ne bodo poskušali z raznimi obhodi negirati jasno izražene volje več kot 46.000 podpisnikov te pobude, ki predstavlja enega od temeljnih stebrov sodobne demokracije,« je dejal Zver in dodal, da mora sprava, ki je končni cilj, temeljiti na zgodovinski resnici in spominu.
Leljak upa, da bo Udba razbita v prafaktorje
Publicist Roman Leljak pa meni, da je današnji dan, ko se bo »dokončno začelo odkrivati, kaj se je dogajalo z Udbo«. Upa tudi, da bo ta dan zapisan in bo od zdaj naprej Udba »res razbita v prafaktorje«.
Irglova je znova poudarila še, da bi bilo po njenem mnenju najbolje in najbolj racionalno, če bi se referendum izvedel 25. maja, skupaj z evropskimi volitvami. Prepričana je, da bo predsednik DZ Janko Veber ravnal v tej smeri, pa tudi koalicijski poslanci, ki bodo v nasprotnem primeru »pač morali prevzeti del svoje odgovornosti za dodatne stroške«.
Koalicija meni, da je referendum nepotreben
Poslanci koalicije sicer menijo, da je referendum nepotreben in spolitiziran, zato so v ponedeljek SDS pozvali k umiku zahteve. A Irglova je tudi danes poziv označila za norčevanje iz jasno izražene volje ljudi.
V koaliciji je bilo sicer danes slišati, da bi bil lahko referendum prej, že 4. maja, kar naj bi bil tudi prvi možni datum. Kot je dejala Irglova, tega datuma ne pozna in gre očitno za kalkulacije znotraj koalicije.
Zdaj je na potezi Veber. Če bo ugotovil, da je referendumsko vprašanje ustrezno, podpisov pa dovolj, bo moral DZ referendum razpisati v sedmih dneh.
Po zakonu o referendumu in ljudski iniciativi od dneva razpisa referenduma do dneva glasovanja ne sme preteči manj kot 30 dni in ne več kot leto dni. Določitev dneva glasovanja, do katerega preteče več kot 45 dni od dneva razpisa referenduma, pa mora DZ sprejeti z dvotretjinsko večino navzočih poslancev. To pomeni, da bi morali (glede na roke) za to, da bi bil referendum izveden skupaj z evropskimi volitvami, ki bodo 25. maja, glasovati vsaj dve tretjini navzočih poslancev. Koalicija meni, da SDS ne bo uspelo prepričati zadostnega števila poslancev. Medtem Irglova trdi, da gre za načrtno zavlačevanje.
