SDS se je spomnila novega manevra, kako bi pritisnila na vrhovno sodišče in svojega predsednika Janeza Janšo spravila iz zapora na Dobu ali vsaj preprečila, da bi državni zbor zaporniku odvzel poslanski mandat. Začasni vodja poslancev SDS Jože Tanko je včeraj kolegom drugih poslanskih skupin ponudil v podpis zavezo, da bodo v petek v svežnju glasovali o vseh mandatih izvoljenih poslank in poslancev ter da se vnaprej odpovedujejo kakršnim koli aktivnostim, ki bi bile povezane s predlogom za prenehanje mandata zaporniku Janezu Janši. Ker je papir z zavezo včeraj ostal brez slehernega avtograma, so v SDS rok za zbiranje podpisov podaljšali do jutri opoldan, a je naše poizvedovanje pokazalo, da najverjetneje ne bodo dobili nobenega. Na petkovi ustanovni seji državnega zbora je tako pričakovati potrditev mandatov vsem izvoljenim poslancem, na eni od naslednjih sej pa naj bi na več kot šestmesečno zaporno kazen pravnomočno obsojenemu Janezu Janši poslanski mandat v skladu z zakonom o poslancih naknadno odvzeli. Ali glasovanje o odvzemu mandata Janezu Janši sploh bo, je po besedah predsednika DZ Janka Vebra odvisno od tega, kaj bodo o tem rekli ustavni pravniki. V SDS so prepričani, da bi bilo to v nasprotju z ustavo.
SDS protestno zavrača vodilna mesta v DZ
Janševa stranka je včeraj začela uresničevati napoved, da iz protesta proti delovanju države, tudi državnega zbora (DZ), njihovi poslanci ne bodo prevzemali nobenih vodstvenih mest v parlamentu. Za začetek so se odrekli možnosti imenovanja podpredsednika mandatno-volilne komisije (MVK), zato bo to namesto njih storil DeSUS, medtem ko bo predsednika predlagala zmagovalka volitev, Stranka Mira Cerarja (SMC).
Bo pa ustanovna seja državnega zbora sedmega sklica vsebinsko skromnejša, kot so bile nekatere v preteklosti. Za zdaj so na dnevnem redu le tri točke (imenovanje predsednika in podpredsednika MVK, potrditev mandatov izvoljenim poslancem ter volitev predsednika državnega zbora). Ker bo DeSUS skoraj zagotovo sodeloval v vladi Mira Cerarja, mu kot drugi največji vladni stranki pripada mesto predsednika parlamenta. Favorit zanj je Karl Erjavec, a le, če mu ne bo uspelo Cerarja prepričati, naj ga Slovenija predlaga za evropskega komisarja.
Pred tremi leti trije krogi volitev predsednika DZ
Za osvežitev spomina zapišimo, da smo pred tremi leti predsednika državnega zbora dobili že na konstitutivni seji, vendar šele po podaljških, v tretjem krogu glasovanja. V prvem sta se za ta položaj pomerila Maša Kociper iz PS in Borut Pahor iz SD, a ker nobeden do njiju po dveh krogih tajnih glasovanj ni dobil absolutne večine glasov, je v tretjem krogu na kandidatni listi ostala Kociprova, poslanci SDS, DL, DeSUS, SLS in NSi pa so za predsednika DZ naknadno predlagali Gregorja Viranta in ga tudi ustoličili.
Leta 2011 so na ustanovni seji državnega zbora izvolili tudi dva podpredsednika (Ljudmilo Novak in Jakoba Presečnika), tretjega pa naknadno, ko je bilo znano, katera bo največja opozicijska stranka. Tokrat so razmere bolj zapletene, saj ta trenutek še ni jasno, kdo bo v koaliciji in kdo v opoziciji, zato o podpredsednikih DZ v petek naj ne bi odločali. Veber sicer pravi, da lahko to točko naknadno dodajo na dnevni red, toda podpredsednica SMC Simona Kustec Lipicer je včeraj napovedala, da bo odločanje o podpredsednikih DZ odloženo na eno od prihodnjih sej. Pred štirimi leti so poslanci na ustanovni seji oblikovali tudi štiri delovna telesa, tokrat naj ne bi še nobenega.
