»Pred dnevi so poslanci vladne koalicije dobili na svoje mize nov predlog zakona o avtorski in sorodnih pravicah, ki ga morajo astronomsko hitro pregledati in se seveda, po možnosti, z njim že v torek tudi koalicijsko strinjati. Kot mi je uspelo na hitro ugotoviti in pregledati, gre za veliko manipulacijo, popolnoma škodljiv zakon, ki bo že tako šibko priznavanje in plačevanje avtorskih pravic še poslabšal,« je v sobotnem odzivu na predlog sprememb zakona o avtorski pravici med drugim zapisal Tomaž Grubar, ki sedi v upravnem odboru Sazasa. Po njegovem mnenju je mogoče z gotovostjo razbrati, »da je predlog predvsem plod domačih in tujih uporabnikov intelektualne lastnine in njihovih pomagačev v državnih organih, politiki, sodstvu, nekaterih kolektivnih organizacijah in vseh naših sindikatih«.
Večji nabor ukrepov zoper kršitelje
Spremembe zakona o avtorski in sorodnih pravicah (ZASP) sta pripravila ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo in urad za intelektualno lastnino (UIL) v sodelovanju z ministrstvom za kulturo. »Pri pripravi predloga so bila, kolikor je bilo mogoče, upoštevana stališča in mnenja zainteresirane javnosti k predlogu, ki je bil objavljen avgusta 2013 na naši spletni strani. Predlog novele zakona še ni bil poslan v medresorsko usklajevanje ali v javno obravnavo, je pa bil poslan v predhodno koalicijsko usklajevanje,« so nam včeraj potrdili na gospodarskem ministrstvu.
Kot pravijo naši sogovorniki, se zakon usklajuje z evropskim pravnim redom, denimo z direktivo o osirotelih delih (tj. delih, katerih imeniki pravic niso opredeljeni ali pa niso najdeni), zaradi neupoštevanja katere je bil Sloveniji že izrečen opomin. Največ sprememb pa se nanaša na delovanje kolektivnih organizacij. »S temi spremembami bi se ukinili pravni monopoli vseh kolektivnih organizacij,« je slišati. Po spremenjenem zakonu bi tako UIL dobil večje pristojnosti in s tem tudi večji nabor ukrepov zoper tiste, ki kršijo zakonodajo. Govori se o (javnih) opominih, denarnih kaznih za poslovodstva kolektivnih organizacij in njihovem odpoklicu. Poleg tega bi se s spremembami zakona v luči vzpostavitve večjega nadzora imetnikov pravic povečal tudi notranji nadzor kolektivnih organizacij. Promocijski skladi za socialno ogrožene kategorije in za spodbujanje ustvarjanja bodo po novem dopustni in zakoniti v višini 10 odstotkov zbranih nadomestil.
Zakon kot plen lobistov
Sicer pa so se spremembe ZASP pripravljale vse od leta 2009. Nekatere zgoraj omenjene rešitve so se napovedovale že sredi leta 2013, ko je gospodarsko ministrstvo spremembe in dopolnitve ZASP poslalo v medresorsko usklajevanje, na usklajevalnih sestankih pa je med drugim sodeloval tudi takratni državni sekretar Gašpar Gašpar Mišič, ki naj bi bil zelo blizu interesom Sazasa.
Medtem ko je nekdanji direktor UIL Jurij Žurej tedaj poudarjal, da gre za zelo načelne rešitve, ki jih v praksi ne bo mogoče izvajati, češ da je »zakon pisan na kožo bogatim kolektivnim organizacijam«, so v Sazasu izrazili zaskrbljenost. Ob tem pa je zanimivo, da je bil prav v tistem obdobju z direktorskega položaja UIL nepričakovano razrešen Luka Novak. Kot smo poročali v Dnevniku, naj bi tedaj od zunaj prišlo do pritiskov na ministra Stanka Stepišnika, da se zaradi napovedanih posegov v ZASP znebi direktorja urada.
Eden izmed naših sogovornikov, ki je bil vpet v usklajevanje tedanjega predloga, pravi, da se v tovrstnih postopkih nekritično sledi Sazasovim zahtevam. »Sprejeti bi morali, kar je prav, in ne, kar si želi Sazas. V javnem interesu je, da kolektivne organizacije delujejo transparentno,« poudarja. Ob tem navaja obveznosti oseb, ki upravljajo posle kolektivnih organizacij, iz lanske evropske direktive o kolektivnem upravljanju avtorske in sorodnih pravic, po katerih bi morali razkriti vsako plačilo, ki so ga v preteklem finančnem letu prejeli od kolektivne organizacije, vključno v obliki pokojninskih skladov, ugodnosti v naravi in drugimi vrstami prednosti. Čeprav mora Slovenija omenjeno direktivo implementirati do leta 2016, naj bi gospodarsko ministrstvo oziroma UIL podobno določilo v osnutek ZASP že vključilo.
Nadomestila za kopiranje želijo tudi pisatelji
Kaj natanko zakon prinaša drugim skupinam uporabnikov, bo znano v prihodnjih dneh. Vsekakor sodi med dolga leta odrivane probleme tudi ureditev nadomestil iz naslova fotokopiranja avtorskih gradiv (predvsem na osnovnih in srednjih šolah), za kar si prizadevajo med drugim v Društvu slovenskih pisateljev.
Članica društva Janja Vidmar meni, da bi bil velik korak naprej, če bi se upoštevalo in začelo končno izvajati to, kar je zapisano v zakonih in normativih. »Že od leta 2007 je uzakonjen akt, po katerem avtorjem pripada nadomestilo iz naslova reproduciranja, ki se žal kljub resnim opozorilom Evropske unije še vedno ne izvaja, torej država ravna nezakonito javno in brez kakršnih koli posledic.« Kot pravi, bi bila rešitev sorazmerno povečanje sredstev iz naslova knjižničnega nadomestila, vključitev šolskih knjižnic v sistem cobiss, izvajanje plačil iz naslova reproduciranja tiskanih in digitalnih vsebin po izobraževalnih ustanovah ter upoštevanje normativov v zvezi z nakupom knjig po učencu v šolskem letu.
