Pobuda, ki sliši na ime Sanjska služba in vsem zainteresiranim ponuja priložnost za sodelovanje v žrebu za kandidaturo na evropskih volitvah, se na prvi pogled zdi podobna šali, a kot zagotavljata predstavnika pobude Marko Vrtovec in Dare Troha, mislijo zelo resno.
»Sem tipičen kavč upornik,« svojo motivacijo za sodelovanje pri pobudi pojasnjuje Troha. »Sem pa hkrati razmišljal, kako vseeno storiti nekaj, a se ne izpostavljati modricam, aretacijam in podobnim rečem. Ob tem se zavedam tudi, da smo tisti, ki smo bili polnoletni v času osamosvojitve, do danes vsaj slutili, kaj se dogaja, a smo bili ovce za britje. Bili smo tiho in volili iste zgodbe. Zato smo danes, kjer smo, svojim otrokom pa smo odvzeli neko prihodnost.«
»Prepričan sem, da so predstavniške volitve na vsake štiri leta precej neresno početje,« še dodaja Troha. »Tisto leto, ko so volitve, nam obljubljajo vse, ko so volitve mimo, pa so obljube hitro pozabljene.«
Volitve so zgolj orodje za reprodukcijo elit
Pobudnik Sanjske službe Marko Vrtovec je povedal, da so med analizo razlogov za stanje v državi identificirali štiri spremenljivke. Prva spremenljivka je po njihovih ocenah ljudstvo, ki se ga ne da zamenjati. Kot drugo spremenljivko vidijo politike. Tudi za njih so prepričani, da se jih ne da bistveno spremeniti. Za tretjo spremenljivko štejejo medije, ki s poročanjem oblikujejo diskurz, vendar se ne bi radi vpletali niti v novinarsko neodvisnost. »Zato ostane samo četrta spremenljivka, ki je volilni sistem,« pojasnjuje Vrtovec.
Vrtovec ob tem dodaja, da so volitve namenjene predvsem reprodukciji političnih elit, ki imajo dostop do sredstev obveščanja in kapitala.
»Slehernik težko pride zraven,« pojasnjuje in opozarja na antično pojmovanje demokracije, ki je temeljilo ravno na podlagi žreba predstavnikov: »Ob prebiranju Aristotelove Politike vidimo, da to, kar se danes po svetu predstavlja kot demokracija, nima zveze z demokracijo pri starih Grkih. V antiki je bilo vsaj filozofom kristalno jasno, da volitve nikakor ne pomenijo, da imamo vsi enake možnosti biti zastopani v parlamentu.«
Družbenopolitični eksperiment
S Sanjsko službo želijo obrniti pristop, kakršnega smo vajeni v predstavniški demokraciji, a se zavedajo, da pristop s seboj nosi tudi nevarnosti. Čeprav je pogoj za pristop k žrebu za sanjsko službo zaveza, da bo morebitna izvoljenka ali izvoljenec pri odločanju v evropskem parlamentu glasovala v skladu z voljo, ki bo izražena prek spletne komunikacije državljanov, pri tem pobuda nima nobenih vzvodov, da bi spoštovanje zaveze zagotavljala, niti si teh vzvodov ne želi.
Sklicujejo se na ustavo, ki od poslancev zahteva, da so predstavniki celotnega ljudstva, in dodajajo, da gre Sanjsko službo razumeti kot družbenopolitični eksperiment, s katerim želijo preveriti veljavnost teze Cirila Ribičiča. Ta je pred leti ocenil, da bi včasih verjetno dobili boljšo sestavo državnih organov z žrebom kot z volitvami. Rezultati dela morebitnih izvoljenk ali izvoljencev pa bi hkrati odgovoril na vprašanje, če so izžrebani, naključni in pred tem anonimni sleherniki vsaj toliko pošteni kot naša politična elita.
Pobuda je sicer organizirana povsem prostovoljno, na volitve pa bi radi šli s podporo treh tisoč podpisov, saj - če se bo le dalo - ne želijo ustanoviti stranke. Sicer možnosti ustanovitve stranke za namen volitev ne izključujejo povsem, jih pa skrbi predvsem nevarnost, da bi pobuda s stranko zapadla v podobne vzorce, ki so jim zapadle ostale politične stranke. Da bi z glasovanjem tudi zares izbrali anonimne predstavnike, pa so se vsi vpleteni v organizacijo pobude izločili iz žreba. Hkrati želijo na volitve poslati spolno uravnoteženo listo. Za prvo mesto na listi bodo tako žrebali med vsemi, ki se bodo prijavili, vsako nadaljnje mesto pa se bo žrebalo iz kandidatk oziroma kandidatov po principu zadrge.
