Christoph Litschauer, vodja evropskega alpskega rečnega programa pri WWF, je glede prve celovite ocene stanja alpskih rek s prispevno površino, večjo od 10 kvadratnih kilometrov, povedal: »V Alpah je ostalo le še 11 odstotkov naravnih vodotokov, kar je zelo malo. Sploh v primerjavi z 22.000 kilometri rek, ki so zajezene, izravnane, regulirane ali podvržene vplivom hidroelektrarn.« Študija WWF zajema stanje 57.000 kilometrov rek v Alpah in ugotavlja, da je v celoti neokrnjenih samo še 6500 kilometrov rek.
»Mnogi novi hidroenergetski objekti so načrtovani v najbolj ohranjenjih porečjih, na primer v porečju Soče, na reki Tilmnet v Italiji in na reki Isel v Avstriji. Alpske države bi morale zadnje neokrnjene reke zaščititi in jih opredeliti kot izključitvene cone za nove hidroelektrarne,« je še dodal Litschauer.
WWF še opozarja, da imajo ohranjeni rečni ekosistemi izjemno vlogo pri preprečevanju poplav. »Samo zdrave reke so dovolj prožne in prilagodljive, da lahko kljubujejo prihajajočim podnebnim spremembam. Vode v Alpah so ključne za naše preživetje in ne smemo jih obravnavati zgolj kot vir vodne energije,« so še izpostaviti avtorji študije.
Za ohranitev Soče se bori zavezništvo pod okriljem WWF Ohranimo Sočo, njegov cilj pa je zaščita zgornjega porečja Soče, vključno s porečjem Idrijce ter nadaljnjo hidroenergetsko izrabo.