Včeraj je potekel rok, do katerega so morali vsa ministrstva in vladne službe ter tudi zavodi, inštituti, agencije in skladi ministrstvu za javno upravo posredovati podatke o številu službenih vozil, ki jih nekateri njihovi uslužbenci uporabljajo tudi v zasebne namene. Presenetljivo je, da država te evidence in stroškov uporabe službenih vozil v zasebne namene, ki so breme državnega proračuna, ne vodi sproti. Bo pa analiza zbranih podatkov podlaga za dokončno odločitev, ali bo vlada uresničila namero in 1. januarja med varčevalne ukrepe uvrstila tudi odvzem pravice do uporabe službenih vozil v zasebne namene. Ohranili naj bi jo le ministri in državni sekretarji.

Pri Karlu Erjavcu so izjema

Uporabo službenih vozil ureja uredba o uporabi službenih avtomobilov v organih državne uprave, ki v 28. členu določa tudi upravičence do stalne uporabe službenega avtomobila, torej v službene in zasebne namene. Praviloma so to ministri, državni sekretarji, direktorji direktoratov, predstojniki organov v sestavi ministrstva in generalni sekretar, na nekaterih ministrstvih pa je nabor upravičencev večji. Eno takih je ministrstvo za notranje zadeve, kjer so do osebne uporabe službenega vozila upravičeni državni sekretar, generalni sekretar, generalni direktorji v ministrstvu, glavni inšpektor in generalni direktor policije. Pod določenimi pogoji, zaradi posebne narave dela, so do osebne uporabe službenega vozila lahko upravičeni tudi namestniki generalnega direktorja policije, direktorji oziroma vodje notranjih organizacijskih enot generalne policijske uprave in pomočniki direktorja uprave uniformirane policije ter direktorja uprave kriminalistične policije, direktorji policijskih uprav...

Zaradi naštetega je imelo po podatkih, ki so jih zbrali v vladnem uradu za komuniciranje, ministrstvo za notranje zadeve v začetku oktobra v uporabi 22 službenih vozil tudi za zasebne namene, ministrstvo za obrambo pa 25. Na tem ministrstvu, ki ga zdaj vodi bivši predsednik državnega zbora Janko Veber, ima pravico do dodelitve službenih vozil za stalno uporabo 12 zaposlenih v Slovenski vojski, osem v upravnem delu ministrstva, po trije na upravi za zaščito in reševanje ter v obveščevalno-varnostni službi... Edino ministrstvo, ki ne uporablja službenih vozil v zasebne namene, je obrambno Karla Erjavca. Ministrstvo za kulturo ima sicer sedem tovrstnih vozil, vendar po podatkih, starih mesec dni, trenutno nobeno ni dodeljeno v stalno zasebno uporabo. Do konca letošnjega avgusta pa je službeno vozilo tudi v zasebne namene uporabljal le bivši minister za kulturo Uroš Grilc in lani državnemu proračunu povzročil 3267 evrov stroškov, v prvih osmih mesecih letos pa 2675.

Najprej skok, šele nato hop

V skladu z uredbo o uporabi službenih vozil v organih državne uprave delodajalci upravičencem krijejo vse stroške (gorivo, servis, zavarovanje, registracija, vinjeta, nadomestilo za uporabo cest, tehnični pregled, pnevmatike, čiščenje in pranje vozila, popravila, parkirnine...), ne glede na to, ali avto uporabljajo v službene ali zasebne namene. To pomeni, da bi morali glavnino teh stroškov (razen goriva) za te avtomobile plačevati tudi v primeru, če bi jih uporabljali izključno službeno, tistim, ki jih imajo zdaj v uporabi tudi zasebno, pa bi morali, če bi jim to pravico odvzeli, dodatno plačevati stroške prevoza na delo in z njega. Po veljavni uredbi namreč uporabnik službenega vozila za stalno uporabo do teh stroškov ni upravičen, poleg tega se mu za službeno vozilo, ki ga uporablja tako službeno kot zasebno, obračunava boniteta, ki se mu všteje v osnovo za obračun dohodnine in v osnovo za prispevek za socialno varnost. Če v zasebne namene na mesec prevozijo več kot 500 kilometrov, je boniteta višja, odvisna pa je tudi od starosti vozila, ki v opisanem primeru v povprečju krepko presega pet let.

Ob tem se poraja vprašanje, koliko bi odvzem službenih vozil za zasebne namene ob nezadovoljstvu njihovih uporabnikov, ki bi ga to gotovo izzvalo, sploh prispeval »k varčevalnim ukrepom na horizontalni ravni«, kar naj bi bil cilj vlade. Kot že mnogokrat doslej je tudi v tem primeru najprej skočila (napovedala okleščenje pravic), šele nato je rekla »hop« in se lotila analize, kolikšen finančni zalogaj so službena vozila za zasebne potrebe in koliko bi država prihranila, če bi ta privilegij nekaterim uslužbencem odpravila. Dodati velja, da tudi aktualna vlada ni prav nič varčna pri državnih sekretarjih (eden jo na mesec stane skoraj toliko, kot znaša povprečni letni strošek enega avtomobila, ki se uporablja v službene in zasebne namene). Prejšnja vlada jih je imela 30, sedanja jih je doslej imenovala 27, a vseh političnih apetitov še zdaleč ni potešila, zato je pričakovati še nekaj dodatnih državnih sekretarjev in sekretark.

Vlada Varčevanje