Te dni je ministrstvo za izobraževanje skupaj s srednjimi šolami določalo še zadnje podrobnosti o prihodnjem razpisu za vpis. Letos osnovno šolo končuje 17.971 učencev (691 več kot lani), srednje šole pa so zanje želele razpisati kar 24.163 mest. Med obstoječimi programi, ki jih izvajajo, so ministrstvu predlagale kar 50 novih izobraževalnih programov.
Ministrstvo je predloge usklajevalo s posameznimi šolami ter zbornicami in ministrstvi: šolam bo najpozneje danes poslalo svoje sklepe, najkasneje 23. januarja pa bodo prosta vpisna mesta objavljena v razpisu. Ker se precej šol spopada z vedno manjšim vpisom, je tudi njihovih predlogov, kako bi privabile dijake, veliko. Nove izobraževalne programe je predlagalo 31 šol (nekatere za več novih programov hkrati). V 19 primerih gre za programe, ki so jih šole v preteklosti že izvajale, a so jih zaradi premajhnega vpisa ukinile. Šole pa so predlagale tudi 31 povsem novih izobraževalnih programov, ki jih še niso izvajale.
Preveč bolničarjev, medicinskih sester...
Največ predlogov šol, po štirje, so bili za uvedbo umetniške gimnazije in programa farmacevtski tehnik, kažejo podatki ministrstva. V treh šolah želijo uvesti tehniško gimnazijo, v dveh pa bi želeli izobraževati tehnike računalništva.
Med predlogi šol so se znašli tudi programi zdravstvene nege (srednješolski in poklicno-tehniški program zdravstvene nege, bolničar), njihovemu širjenju v Zbornici zdravstvene in babiške nege Slovenije – Zvezi strokovnih društev medicinskih sester, babic in zdravstvenih tehnikov Slovenije ostro nasprotujejo. Že lani je bilo za poklice zdravstvene nege na voljo 1036 vpisnih mest v 11 srednjih šolah. To ob skoraj 2000 brezposelnih izvajalcih zdravstvene nege (vseh stopenj izobraževanja) po njihovem mnenju popolnoma zadostuje.
Tudi programa medijski tehnik ne bi smeli širiti, so prepričani v sekciji grafičarjev pri Obrtno-podjetniški zbornici Slovenije (OPZ). Leta 2000 je bil razpisan en oddelek za ta srednješolski program, lani jih je bilo že 13 s 364 razpisanimi mesti. »S širjenjem programa pada kakovost izobraževanja. Za njegovo izvajanje so potrebni ustrezni pogoji in kader, kajti znanje dijakov je eno ključnih pričakovanj delodajalcev,« je prepričan predsednik sekcije Bernard Bucik.
Ni zagotovil za boljši vpis
Podobno so v OPZ na neskladja med vpisnimi mesti in zaposlitvenimi možnostmi v preteklosti opozorili za frizerje, cvetličarje in vrtnarje. Nasprotno pa letos predlagajo, naj v murskosoboški srednji poklicni in tehniški šoli uvedejo program avtokaroserist. Tamkajšnji delodajalci so jih opozorili na pomanjkanje kadra, šolajočim pa želijo ponuditi tudi učna mesta za prakso. Bližina šolanja za ta poklic namreč v tem delu države, so prepričani, igra velik pomen tako za dijake kot za njihove starše.
Na končne odločitve ministrstva pa ne bodo vplivali le pobude šol, demografske številke, zaposlitvene možnosti in mnenja združenj. Pomembno je tudi, kako bi razmestitev nekega novega programa vplivala na vpis v že obstoječe programe šole, pa tudi, kako bi to vplivalo na vpis v sosednje šole, če izvajajo isti ali podoben program. »Nov program namreč ne pomeni nujno povečanega vpisa, lahko povzroči le prerazporeditev obstoječih otrok med več programov na eni šoli ali pa celo prerazporeditev otrok med šolami, ki so si blizu. Lahko se zgodi, da na koncu nobena nima dovolj vpisa,« pojasnjujejo na ministrstvu.
