Varčevalni ukrepi logiko financiranja osnovnih šol postavljajo na glavo. Doslej so morale osnovne šole spomladi ministrstvu sporočiti, koliko učencev jih bo obiskovalo prihodnje šolsko leto in koliko denarja bodo potrebovale za izvajanje vseh (s predpisi določenimi) dejavnosti. Ministrstvo jim je na podlagi teh načrtov, usklajenih s predpisi, kot so predmetniki ter standardi in normativi o številu učencev v oddelkih, odobrilo potreben denar, pripovedujejo ravnatelji.
Letos je ravno obratno. Ministrstvo za izobraževanje je vsaki šoli posebej poslalo sklep z zneskom, ki ji pripada do konca koledarskega leta. Šole imajo še slaba dva tedna časa, da za dani znesek pripravijo finančni in kadrovski načrt, dobijo potrditev na občini in ju pošljejo ministrstvu. Finančni načrt mora biti po navodilih ministrstva »uravnotežen in ne sme izkazovati negativnega denarnega toka«. To z drugimi besedami pomeni, da potrebe šol ne smejo presegati odobrenega zneska, če pa ga, pa ga morajo financirati iz drugih virov. Slednje je, opozarjajo ravnatelji, nezakonito. Denar za plače zaposlenih mora nameniti ministrstvo, denar, ki ga šola prejme na primer od oddajanja telovadnice, se mora porabiti za investicije in vzdrževanje stavbe.
A to ni najhuje. Večini šol se račun nikakor ne izide. Števila zaposlenih ne morejo zmanjševati, potrebovali bi kvečjemu več učiteljev, saj bo septembra šolo začela obiskovati številčnejša generacija.
Globoko v rdečih številkah
Radovljiški osnovni šoli A. T. Linharta po izračunih do konca leta za vse dejavnosti primanjkuje kar 73.000 evrov. Če šola ne bo dobila dodatnega denarja, pravi ravnateljica Zlata Rejc, bo decembra zmanjkalo denarja za plače učiteljev. Največji primanjkljaj šoli prinese 43.000 evrov izplačila za regrese, na katerega so na ministrstvu »pozabili«. Vsaj 12.000 evrov pa bo šolo do konca leta stalo povečanje števila oddelkov zaradi večjega števila otrok, ki jo bodo od septembra dalje obiskovali.
Okoli deset tisoč evrov primanjkuje osnovni šoli Nove Fužine, navaja ravnateljica Damjana Korošec. Ker bo tudi njihovo šolo obiskovalo več otrok, morajo zaposliti dodatno učiteljico. Prav tako pa je ministrstvo »pozabilo« na odpravnine učiteljev, ki se bodo upokojili, čeprav vlada tudi letos od šol hkrati zahteva, naj, kot vsi javni zavodi, zmanjšajo število zaposlenih za en odstotek.
Osnovni šoli Prule po izračunih ravnatelja Dušana Merca do konca leta zmanjka 36.000 evrov, čeprav so prepolovili materialne stroške in bodo vsi učitelji poučevali 27 ali 28 ur na teden, torej toliko, kolikor znaša zgornja dovoljena meja njihove obremenitve. Tudi njihove klopi bo septembra zasedlo več učencev, kot so jih imeli doslej. Merc sicer poudarja, da proti varčevanju nima nič, če je smotrno načrtovano in na pravih mestih.
Nasprotno pa bo osnovni šoli Davorina Jenka Cerklje po prvih izračunih leto uspelo prebroditi brez primanjkljaja. A če bo denarja vendarle zmanjkalo, od ministrstva pričakujejo, da ga bo nekaj primaknilo, poudarja ravnateljica Damjana Božič - Močnik. Dodaja, da dodatno varčevanje v šoli po nekaj letih skrbnega zmanjševanja stroškov ni več mogoče. Pozorni so na smotrno porabo energije, varčujejo z materialom. Celo tako, da ne kupujejo več kartonskih pregrad za fascikle, v katere vlagajo dokumente, pač pa jih izdelujejo sami iz kartonov, ki jih ravnateljica shranjuje.
»Pozabljivo« ministrstvo
Ministrstvo je, tako pojasnjujejo v obrazložitvah sklepov, ki so jih poslali šolam, vsaki izmed njih namenilo toliko denarja, kolikor jim ga je nakazalo med lanskim septembrom in letošnjim februarjem. A takšna metodologija je po besedah predsednika Združenja ravnateljev osnovnih in glasbenih šol Milana Rejca pomanjkljiva. Ta mesec so morale šole učiteljem izplačati regrese, ki jih ministrstvo ni upoštevalo. Prav tako v izračunih ni vsebinskih novosti, ki bodo septembra obogatile šolski program. Tako mnogo šol uvaja tuji jezik v 2. razredu, bodočim četrtošolcem in sedmošolcem pa morajo šole v novem šolskem letu ponuditi neobvezne izbirne predmete. Ta zahteva, pri kateri ministrstvo vztraja kljub pomanjkanju denarja, je po besedah prulskega ravnatelja Merca moralno sporna. Čeprav naj bi pri četrtošolcih na ta račun prihranili nekaj denarja, saj bi bili teoretično po novem dve uri na teden dlje pri pouku in manj v podaljšanem bivanju, je tudi to račun brez krčmarja. Dodatnih ur, ki jih bodo morali opravljati učitelji pri neobveznih izbirnih predmetih, v izračun na ministrstvu niso zajeli. Ker pa so ti predmeti neobvezni, se lahko četrtošolci odločijo tudi, da si jih ne izberejo in čas, ko so njihovi sošolci pri pouku, vendarle prebijejo v podaljšanem bivanju.
Na ministrstvu za izobraževanje zatrjujejo, da so v sklepih o financiranju predvideli tudi denimo napredovanja in dodatke k plači, ne pa tudi širitve obsega programa šol, priznavajo. »Ta sredstva bo ministrstvo šolam zagotovilo, ko bodo dokončno znane vse okoliščine o potrebnem obsegu dodatnega financiranja.«
Kakorkoli že, v večini šol že danes vedo, da bodo morali ministrstvo zaprositi za dodaten denar. Na ministrstvu trdijo, da bodo njihove predloge programov dela ponovno preučili, prav tako kadrovske in finančne načrte, ter ocenili, ali dodaten denar resnično potrebujejo. A če to ne bo zadostovalo, šole ne vedo, kako se bodo znašle, saj standardi in normativi ostajajo enaki. »Če ni denarja, bi morala vlada spremeniti standarde in normative, ne pa da to prepušča ravnateljem in nas sili v nezakonitosti in nestrokovne rešitve,« je prepričan Rejc.