''Z novimi obremenitvami podjetij in s tem tudi delavcev ne bomo rešili javnih financ''

Predsednik GZS Samo Hribar Milič je v nagovoru opozoril, da so se protestnega shoda danes prvič skupaj udeležili predstavniki delodajalcev in delojemalcev, in sicer z jasnim sporočilom: "Z novimi obremenitvami podjetij in s tem tudi delavcev ne bomo rešili javnih financ. Takšna računica se ne bo izšla. Negativna spirala večjih obremenitev vseh zaposlenih in krize javnih blagajn se bo tako samo še nadaljevala."

Od leta 2008 je gospodarstvo izgubilo več kot 90.000 delovnih mest, je ponovil. Napačen odgovor države na krizo je eden od glavnih razlogov, da so vsi zaposleni v državi, neposredno ali posredno, ta hip še bolj obremenjeni, hkrati pa se Slovenija preveč zadolžuje in ima težave z javnimi financami, je menil.

Ob doseženi gospodarski rasti so prilivi v javne blagajne predvidoma višji, zato ni nobene potrebe po dodatnem obdavčevanju gospodarstva, je še poudaril Hribar Milič. Namesto tega je po njegovih besedah treba zavihati rokave in narediti tudi red v javnem sektorju. "Tu ne gre za red pri zaposlenih, ampak za red pri organizaciji, javnih naročilih in drugih organizacijskih težavah, ki jih ima javni sektor," je pristavil.

Vlade vsako leto ''izumijo neko novo varianto, kako pobrati denar''

Predsednik Pergama Janez Posedi pa je izpostavil, da vlade vsako leto "izumijo neko novo varianto, kako pobrati denar, ki ga v globalizirani konkurenci vedno težje zaslužimo".

Po njegovih besedah se je v preteklih letih veliko vlagalo v posodobitve obratov, zmanjševanje izpustov toplogrednih plinov, povečanje učinkovite rabe energije. "A kaj, ko so nam sproti, kljub temu da smo dosegli zavidljiv napredek pri povečanju okoljske sprejemljivosti naše proizvodnje, sproti nalagali nove in nove takse, povečevali trošarine, uvajali kupone in vse sorte drugih blodenj, ki se jih lahko spomnijo samo tisti, ki ne vedo, kaj pomeni delo v štirih izmenah, kaj pomeni delo ob nedeljah in praznikih," je bil kritičen.

Politike je vprašal, ali se zavedajo, da delavcem s svojim početjem odžirajo kruh, delovna mesta. V sosednjih državah namreč breme, ki ga mora pokriti proizvodnja, ni takšno, še posebej ne na področju stroškov, povezanih z vloženo energijo, je dejal.

Vlada naj takoj umakne aktualne predloge

Udeleženci protestnega shoda proti okoljskim dajatvam vlado pozivajo, da takoj umakne aktualne predloge ali že izvršene sklepe, ki bodo dodatno obremenili podjetja, poslabšali njihovo konkurenčnost, ogrozili delovna mesta, proizvodnjo in celo poslovanje, zlasti v tistih primerih, ko se kakršnekoli nove obremenitve in s tem njihove negativne posledice osredotočajo na ozke skupine podjetij.

Prav tako pričakujejo, da se odpove vsakršnim novim obremenitvam gospodarstva v naslednjih dveh letih in da obenem v letu 2015, skupaj s ključnimi deležniki, pripravi strategijo in akcijski plan za postopno razbremenitev gospodarstva in predvidljivo poslovno okolje, vse s ciljem ohranjanja zdajšnjih zdravih delovnih mest in ustvarjanja čim več novih.

Dva ključna cilja

Zahtevajo še, da vlada s prestrukturiranjem davčnih virov in boljšim upravljanjem javnih blagajn doseže dva ključna cilja: več dodane vrednosti - tako v gospodarstvu kot v javnem sektorju.

Shoda, ki se je začel na Trgu republike, nadaljeval pred vlado, zaključil pa pred parlamentom, se je po oceni organizatorjev, GZS in Pergama, udeležilo med 200 in 300 ljudi.

Zbrali so se, ker nasprotujejo vladnim načrtom, vezanim na ukinitev oprostitve dajatve za izpuste toplogrednih plinov ter višje prispevke za učinkovito rabo energije in za obnovljive vire energije. Te bi prizadele papirnice, železarne, opekarne, cementarne, steklarne, toplarne, termoelektrarne oz. izvozno usmerjena podjetja.