Finančna pismenost in uspešnost slovenskih petnajstletnikov pri reševanju problemskih nalog sta podpovprečni. To je pokazalo prvo tovrstno preverjanje v okviru mednarodne raziskave PISA 2012, v katerem so slovenski učenci v prvi kategoriji v povprečju dosegli 485 točk, v drugi pa celo samo 476, medtem ko je povprečje OECD v obeh primerih znašalo 500 točk. Direktorica Pedagoškega inštituta in nacionalna koordinatorica raziskave dr. Mojca Štraus je ocenila, da bi takšne rezultate morda lahko pojasnili s tem, da »se našim učenkam in učencem ne uspe enako dobro kot njihovim sovrstnikom iz uspešnejših držav prilagoditi novim, neznanim in kompleksnejšim situacijam, kakršne prinašata omenjeni preverjanji«.
Kdo razume delovanje robotskega sesalnika
Pri reševanju problemskih nalog se je Slovenija med 44 državami uvrstila na 30. mesto oziroma v skupino s Slovaško, Poljsko, Španijo in Srbijo. Popravljanje nepoznanih naprav, razumevanje delovanja robotskega sesalnika, kupovanje vozovnic na avtomatu... je šlo najbolje od rok učencem vzhodnoazijskih držav Singapurja, Južne Koreje in Japonske, najslabše pa so se odrezali Urugvajci, Bolgari in Kolumbijci (spodnji del tabele smo zaradi prilagoditve dolžine skrajšali). V Singapurju je tudi najtežje naloge rešila skoraj tretjina (29,3 odstotka) učencev, medtem ko so bile te v Črni gori prezahtevne za 99,2 odstotka učencev. V Avstriji je na primer delež najboljših znašal 10,9 odstotka, v Sloveniji pa je najtrše orehe strlo le 6,6 odstotka izmed skupno 2179 učencev. Veliko bolj skrb zbujajoče pa je, da skoraj tretjina slovenskih petnajstletnikov (28,5 odstotka) ni dosegla niti temeljne ravni (raven 2), ki opredeljuje osnovne zmožnosti reševanja problemov, potrebne za uspešno življenje. V Avstriji je ta delež za kar 10 odstotnih točk nižji (18,4 odstotka), v Singapurju znaša osem odstotkov, najvišji pa je v Kolumbiji (61,5 odstotka).
Na področju finančne pismenosti so se slovenski učenci nekoliko bolj približali povprečju OECD, a vendarle so v primerjavi 18 držav pristali na 12. mestu oziroma v družbi ZDA, Ruske federacije, Francije in Španije. Slabše so se pri vprašanjih, kot je recimo razbiranje dejansko izplačane plače iz plačilne liste, odrezali le še na Hrvaškem (480 točk), v Izraelu, na Slovaškem, v Italiji in Kolumbiji (379 točk). Tudi na vrh te lestvice se je zavihtel Šanghaj (tokrat s 603 točkami na prvo mesto), sledijo mu flamski del Belgije, Estonija in Avstralija.
Preveč podatkov, premalo kritičnega razmišljanja?
»Rezultati ne povedo nič novega in niso nepričakovani. Čeprav ne moremo biti zadovoljni niti z rezultatom pri finančni pismenosti, ki je slab, pa so po mojem še hujši problem dosežki pri reševanju problemskih nalog,« ocenjuje psiholog dr. Kristijan Musek Lešnik. Prav strašljiv je po njegovem delež petnajstletnikov, ki ne dosegajo niti temeljne ravni na področju reševanja problemskih nalog, vendar pa težko verjame, da je resničen. Prej meni, da vzrok zanj tiči v neresnem pristopu učencev k reševanju nalog.
Dr. Musek Lešnik sicer ocenjuje, da so slabi rezultati posledica zadnje velike šolske reforme izpred približno dveh desetletij, ki se je »pretirano osredotočila na vidik trpanja podatkov v otroke, premalo pa se ti otroci učijo razmišljanja s svojo glavo in reševanja problemov«. Zato bi bilo treba zdaj nujno izvesti analizo in si naliti čistega vina o stanju šolstva pri nas, se vprašati, ali smo z njim zadovoljni, in se nato lotiti sistemske prenove. »Kajti ne gre le za učne načrte, ena od mednarodnih primerjav je pokazala, da slovenski učitelji pri pedagoškem delu najmanj uporabljajo zahtevnejše prakse, ki od otrok zahtevajo razmišljanje in kritično presojanje podatkov, Slovenija in Bolgarija sta se v tej primerjavi znašli daleč za vsemi drugimi državami.«
Glavni tajnik Sindikata vzgoje, izobraževanja, znanosti in kulture Slovenije Branimir Štrukelj medtem ne želi ugibati, kakšni bi lahko bili vzroki za podpovprečne rezultate slovenskih petnajstletnikov. »Niti strokovnjaki, ki so se s to raziskavo ukvarjali, pravih vzrokov še ne morejo poznati, ker je treba za to najprej opraviti precej mukotrpno in dolgočasno delo.« Šele ko bo analiza narejena, se bo po njegovih besedah mogoče pogovarjati tudi o ustreznih izboljšavah šolskih programov. Hkrati bo po njegovem treba ovrednotiti, kaj raziskava PISA sploh meri, in odgovoriti na vprašanje, ali je za splošno izobraženost državljanov ključnega pomena, da so slovenski rezultati v njej nadpovprečni. »Ta problem je treba raziskati, kajti gre za diktaturo raziskave, ki postaja usmerjevalec izobraževalnih sistemov zaradi vzpostavljanja teh lestvic, ki so že bile deležne ostrih kritik akademikov po svetu,« opozarja Štrukelj. Kar ob rezultatih PISA sploh izrazito odklanja, pa je »politična histerija, ki praviloma nastopi ob takšnih informacijah in zahteva takojšnje rezultate v obliki poenostavljenih rešitev«. Naj še dodamo, da smo za mnenje želeli povprašati še vrsto drugih strokovnjakov s področja izobraževanja, vendar niso bili pripravljeni spregovoriti ali pa so na dopustu.
