Na ministrstvu za infrastrukturo po novem zagotavljajo, da bodo vodomeri za toplo vodo obvezni le v tistih večstanovanjskih stavbah z najmanj štirimi stanovanji in skupno pripravo tople vode, kjer ta v stanovanje vstopa le na enem mestu in je vodomer možno vgraditi tako, da je dostopen iz skupnih prostorov. To bodo po njihovih obljubah jasno zapisali v novi pravilnik o načinu delitve in obračunu stroškov za toploto v stanovanjskih in drugih stavbah, katerega javna obravnava se je pravkar končala. Prvotna dikcija, po kateri bi morala vodomere za spremljanje energije za pripravo tople vode dobiti vsa stanovanja, kjer je to tehnično mogoče (kar je po pojasnilih strokovnjakov povsod), bo očitno izginila iz pravilnika. Z njo pa tudi ekonomsko popolnoma neopravičljivi stroški, kot pravijo strokovnjaki.
Če ni prihrankov, ne bi smelo biti obveznosti
Nova zahteva je po njihovem sprejemljivejša, saj praviloma zadeva novejše stavbe oziroma stanovanja, ki imajo vodomere že vgrajene ali pa jih – če jih doslej niso uporabljali in jih bodo morali vgraditi na novo – lahko namestijo z nizkimi stroški. Vodomer brez radijskega sprejema (potreben je le en) po pojasnilih Gregorja Sajeta iz SPL stane okoli 25 evrov, montaža pa še okoli 20 evrov. Pri večini starejših stavb medtem tako kot ogrevalne cevi tudi topla voda v stanovanja vstopa na več mestih, hkrati pa razvodi ne potekajo po skupnih prostorih, da bi bili vodomeri lahko dostopni s stopnišča.
Kljub sprejemljivejši zahtevi pa strokovnjaki z obveznostjo vgradnje vodomerov niso zadovoljni. Blokovski stanovalci prihrankov zaradi tega ne bodo imeli, opozarjajo. »Vodomeri so pomembni samo zaradi delitve stroškov med stanovalci, prihrankov pa zaradi njih ne bo. Tudi z vodo na splošno ljudje ne bodo varčevali, saj nihče ne pušča odprte pipe. Hkrati je voda precej poceni,« pripoveduje Saje. O prihrankih bi lahko po njegovih besedah razmišljali pri hišah, kjer umivajo avtomobile in zalivajo vrtove. »V stanovanjih pa porabljajo tako majhne količine vode, da se morda minuto ali dve krajše tuširanje ne bo bistveno poznalo.«
Bolje bi bilo izolirati shranjevalnik tople vode
To pa pomeni, da vgradnja vodomerov sploh ne bi smela biti obvezna. Kajti evropska direktiva o energetski učinkovitosti, na podlagi katere je pristojno ministrstvo najprej uvedlo delilnike na radiatorjih, zdaj pa širi tudi obveznost vodomerov za toplo vodo, za to postavlja dva kriterija, opozarja član Inženirske zbornice Slovenije, strojni inženir in projektant Mitja Lenassi. »Stroške in učinkovitost. Osnovni namen direktive ni pravično plačevanje stroškov, temveč varčevanje z energijo. Investicija v merilnike ima po direktivi smisel le, če bo prinesla 30-odstotne prihranke energije, sicer lahko država uvedbo obveznosti zavrne. To ne velja le za vodomere, temveč tudi za delilnike stroškov za ogrevanje.« Vgraditev merilnikov oziroma delilnikov brez učinka je sama sebi namen in predstavlja zgolj možnost zaslužka prodajalcem te opreme, je ocenila inženirska zbornica.
Medtem ko prihrankov pri vodomerih sploh ne bo, upravniki po Sajetovih besedah vsi po vrsti ugotavljajo, da se pri ogrevanju zaradi namestitve delilnikov gibljejo med osem in dvanajst odstotki. »V kampanji ob uvajanju delilnikov pa so napovedovali prihranek 30 odstotkov ali več,« spominja, kako je pristojno ministrstvo takrat skušalo streti odpor ljudi do delilnikov.
Tudi pri topli vodi je sicer stroške in porabo energije mogoče zmanjšati. »A ne z meritvami. Država bi morala s spodbudami poskrbeti, da bi lastniki vlagali v obnovo sistemov, odpravo vodnega kamna, zamenjavo zalogovnikov s toplo vodo... Danes nekateri zalogovniki sploh niso izolirani, kar seveda pomeni, da se topla voda hitreje ohlaja in jo je treba bolj dogrevati,« pojasnjuje Saje.
Ob tem težava z vodomeri ni le ta, da poraba energije zaradi njih ne bo nič manjša. Veliki so tudi stroški zanje, saj jih je treba po naši zakonodaji umerjati oziroma zamenjati vsakih pet let. »Tu vidimo mi največjo težavo tako pri vodomerih kot pri kalorimetrih. Čeprav jih uporabljamo samo kot indikatorje, se pravi, da vrednosti meritev pri obračunu stroškov ne uporabimo direktno, temveč v obliki deležev, jih je treba vsakih pet let menjati. Kajti overjanje se ne splača,« pojasnjuje Saje.
