Letošnja letina ne bo najboljša. Kot pravi strokovnjak za sadjarstvo Ivan Kodrič, je glavni krivec za to slabo vreme, predvsem pa ohladitve v času cvetenja. Breskova drevesa pa napadajo tudi najrazličnejše bolezni, ki samo na Vipavskem prizadenejo do 15 odstotkov breskovih dreves na leto. Da so letošnje marelice okusne, so se lahko prepričali obiskovalci na tradicionalni predstavitvi sort v osrčju intenzivnih mareličnih nasadov – na Planini pri Ajdovščini.
Drobne in debele kot breskve
Na ogled in pokušino je 25 pridelovalcev v prijetni senci 11.000 kvadratnih metrov velikega breskovega nasada Viljema Marca postavilo 33 sort s 70 vzorci. Od najbolj zgodnjih z zvenečimi imeni (wonder cot, aurora, aarmen pop), ki dozorijo v začetku junija, do domačih (fortunatova, pisana), ki jih priporočajo za marmelade, in drobnih, na oko neuglednih budanjk, ta drobnih in bele pašte.
»Zelo lepo je pri nas od zgodnje spomladi, ko se drevesa odenejo v snežno bele cvetove, do sredine poletja, ko potrgamo rumeno-rdeče-zelenkaste plodove,« je pripovedovala Špela Marc, hči sadjarja Viljema Marca, sicer študentka zdravstva. »V nasadu imamo skoraj 900 dreves in 12 sort marelic. Marelice prodajamo sveže, za domačo uporabo pa pripravljamo sok in tudi marmelado. Za to je zadolžena mama Ines. Ko je treba, za delo poprimemo vsi. Imamo tudi češnje, letos pa smo posadili tudi 50 dreves kakija in prav toliko breskev,« je dodala Špela.
S košaro po slastne sadeže
Na sadjarski domačiji Marčevih ves pridelek prodajo stalnim strankam. Vse več je takšnih, ki si marelice tudi sami naberejo v sadovnjaku. Tako smo s polno košaro v rokah srečali Nevo Trajkovski, sicer domačinko s Planine. »Ker doma nimamo marelic, jih vsako leto kupim pri Marčevih. Všeč mi je, da si jih lahko sama naberem. Pripravila bom marmelado, seveda pa rada pokusim tudi kakšno svežo.« Marmelado bo pripravila tudi Katja Vuga s Postojne, Nevina prijateljica: »Zaupam domačim marelicam. Tiste v trgovinah so brez okusa. Sicer pa je na Planini zelo lepo in ko preživim dan v naravi, si naberem tudi novih moči.«
V Sloveniji skoraj tri četrtine vseh breskev pridelajo na Primorskem. Največ dreves je še vedno v Goriških brdih, največ intenzivnih nasadov pa v Vipavski dolini, kjer so prvi večji sadovnjaki začeli nastajati v devetdesetih letih prejšnjega stoletja.
Marmelada in mandljevi listi
Enega takšnih sadovnjakov so uredili na Bajčevi domačiji v Budanjah. »Sem zet na Bajčuži. Imamo 500 dreves. Sadovnjake obnavljamo počasi, ker je vse skupaj zelo drago. Zanimanje za marelice pa je veliko, trg imamo po vsej Sloveniji. Vse marelice so prodane vnaprej,« je pripovedoval Bogomir Trbanc, ki se je pohvalil, da ponudbo nadgrajujejo z mareličnim žganjem, ki ga pripravljajo na klasičen način brez dodanega sladkorja. »Marmelado za zdaj pripravljajo le zase. Zanjo poskrbi žena Katarina. Njen najnovejši izdelek je marelična marmelada s popečenimi mandljevimi listi,« je še povedal Bogomir in dodal, da je pri pripravi marmelade potrebnega veliko mešanja. »Za to pa poskrbi naš nono Vinko Sedej, ki še vedno rad vrti kuhalnico,« se je še pošalil mladenič z Budanj v zgornji Vipavski dolini.
