Na občini Postojna so se zato na podlagi protokola z Direkcijo RS za ceste, ki so ga sicer podpisali še v času ministrovanja Postojnčana Zvonka Černača, lotili načrtovanja obvoznice, ki bi razbremenila zdaj prometno najbolj obremenjena naselja. Idejna zasnova, ki jo je naročila občina, je predstavljena v spremenjenem in dopolnjenem osnutku občinskega prostorskega načrta, ki je trenutno javno razgrnjen. Poleg tega, da je predlog na noge dvignil okoliške prebivalce, odpira tudi vprašanja o smiselnosti in finančni upravičenosti obvoznice ob predvideni gradnji avtoceste. Na občini Postojna pravijo, da je ureditev potrebna zaradi časovno odmaknjene izvedbe nove avtocestne povezave, na katero ni mogoče računati še najmanj desetletje. Poteku avtoceste čez svoje ozemlje sicer niso naklonjeni, obvoznica pa bi stala devet milijonov evrov.
Načrtujejo jo tudi v Pivki, v Ilirski Bistrici pa že gradijo
Ker časa za čakanje na zelo zahtevno umestitev, kaj šele gradnjo avtoceste po njihovem ni, so svojo obvoznico v občinski prostorski načrt že vnesli na občini Pivka in z ministrstvom podpisali protokol. Župan Robert Smrdelj pravi, da so že začeli izdelavo idejnega projekta. Občina Pivka je obenem ministrstvu predlagala, naj pospeši sprejem prve faze državnega prostorskega načrta za umestitev avtoceste od Jelšan do Ribnice, v severnem delu od Ribnice proti primorski avtocesti pa naj zaradi težavnega umeščanja izvede posodobitev obstoječih cest ter zgradi obvoznice.
V polnem teku pa je že gradnja 16-milijonske obvoznice okrog Ilirske Bistrice, ki naj bi bila dokončana do avgusta prihodnje leto in je večinsko sofinancirana iz evropskih sredstev.
Ministrstvo: Najprej določitev trase avtoceste
Bi utegnile obvoznice torej še dodatno zamakniti izvedbo avtoceste, ki se načrtuje že več kot desetletje, ali bo avtocesta spodnesla občinske načrte?
Na ministrstvu za infrastrukturo in prostor so nam pojasnili, da dva nova državna infrastrukturna objekta (avtocesta in postojnska obvoznica) v istem prostoru vendarle ne bosta šla v realizacijo, pri čemer bi državni prostorski načrt »povozil« morebitni občinski prostorski akt. »Obvoznica se bo gradila v primeru, da avtocestna trasa po varianti Postojna ne bo več realna možnost izbire, kar pa v tem trenutku ni znano,« so odgovorili. In po zadnjih informacijah ne bo znano vsaj še do zaključka izdelave študije variant, predvidoma v prvi polovici leta 2015, predlog najustreznejše variante pa bo predvidoma potrjen v začetku leta 2016. Še v začetku lanskega leta so na ministrstvu odgovarjali, da bo študija variant z odločitvijo o najustreznejši narejena že do konca lanskega leta, kar kaže, da se roki stalno zamikajo.
Na vprašanje, ali bi bila obvoznica upravičena tudi v primeru, da bi trasa bodoče avtoceste potekala po varianti na Razdrto ali Divačo, saj bi se naselja ob glavni cesti razbremenila tudi v tem primeru, pa nam na ministrstvu niso jasno odgovorili. Je pa po njihovih besedah v večletnem obdobju, odkar se načrtuje avtocesta, prišlo do spremenjenih razmer in okoliščin, ki vplivajo na načrtovanje nove infrastrukture. »Zato je treba preveriti, kakšna infrastruktura je glede na dejanske prometne razmere v sedanjem obdobju optimalna, in načrte prilagoditi trenutnim razmeram in prognozam za naprej.«
Prometni strokovnjak dr. Peter Lipar, predstojnik Prometnotehniškega inštituta pri ljubljanski fakulteti za gradbeništvo in geodezijo ob tem ocenjuje, da nobena obvoznica ne more biti alternativa avtocesti, ker gre po kategoriji za dve zelo različni vrsti cest. »Avtocesta proti Hrvaški bo morala biti zgrajena ne glede na to, kakšna bo odločitev o obvoznici. Pomen obvoznice pa vidim predvsem v izboljšanju kakovosti življenja ljudi, ki živijo ob sedanji cestni povezavi, in tudi morda v izboljšanju prometne varnosti, šele na koncu pa kot povečanje pretočnosti,« pravi dr. Lipar. Hkrati se tudi sam sprašuje, zakaj se ob zelo omejenih sredstvih za prometno infrastrukturo sploh načrtuje obvoznice, namesto da bi se prioritetno pospešilo postopke v zvezi z avtocesto proti Hrvaški. Kot so na Prometnotehniškem inštitutu opozorili že pred časom, posebna analiza stanja potrjuje, da je potrebno navezovanje daljinskih cestnih povezav mednarodnega pomena na omrežje daljinskih povezav enakega pomena sosednjih držav. Med te povezave spada tudi cesta od Postojne oziroma Divače preko Ilirske Bistrice naprej proti Reki (tako imenovana Jadransko-jonska pobuda), ki je del petega evropskega koridorja.
