Novogradnje na zdaj kmetijskih zemljiščih?
V Civilni iniciativi Kras, kjer so bili kritični že do osnutka, opozarjajo, da so območja, predvidena za pozidavo, še vedno preširoka. Izjave občine, da je površine za gradnjo skrčila, pa njen predstavnik Robert Rogič, sicer tudi sežanski občinski svetnik, ocenjuje kot zavajajoče. Če za izhodišče vzamemo star plan iz leta 1986, ki je okrog naselij predvidel zelo široka območja »na zalogo« za morebitno bodočo pozidavo, se ta resda ne širijo navzven, temveč se celo zmanjšujejo. A Rogič opozarja, da je takšno izhodišče napačno, saj tem zemljiščem dejansko namenska raba nikoli ni bila spremenjena iz območja kmetijskih v stavbna zemljišča. Izhodišče bi zato po njegovem morale biti obstoječe vasi, saj so se nekatere sporne širitve v pasu okrog vaških jeder že zgodile in bodo zdaj tako rekoč legalizirane, ker se bo območje zazidljivih zemljišč okrog vasi zaradi različnih pritiskov in parcialnih interesov dejansko razširilo, in to bolj, kot bi bilo glede na organsko rast naselij potrebno. »To pa bi v bodoče za ohranitev Krasa kot izjemne kulturne krajine lahko predstavljajo grožnjo,« opozarja Rogič.
Dr. Valentin Bucik iz Tomaja, tudi sam zagovornik trajnostnega razvoja Krasa, utemeljenost takšnih kritik podkrepi prav z odmevnim primerom iz svoje vasi. Zelo veliko, zdaj kmetijsko zemljišče na jugu vasi, ki je pred leti resno mikalo sežansko podjetje Adriaplan, ki bi tu zgradilo veliko naselje stanovanjskih hiš, je namreč kljub odločnemu nasprotovanju domačinov tudi v dopolnjenem osnutku občinskega prostorskega načrta ostalo še naprej opredeljeno – kot zazidalno. Dr. Bucik pravi, da bi moral občinski prostorski načrt ščititi vas in njene prebivalce pred divjimi in agresivnimi načrti pozidave, »povampirjenimi urbanističnimi posegi« in prevelikimi apetiti nepremičninskih mešetarjev, kar je bilo sicer aktualno zlasti po sprostitvi nepremičninskega trga. Hkrati tudi pričakuje, da ministrstvo za kmetijstvo in okolje prevrednotenja zemljišča iz kmetijskega v stavbno na področju, ki je občutljiva naravna in kulturna krajina in kjer za to ni nobene potrebe, ne bo dovolilo.
Prenova stavbnega fonda zapostavljena
Arhitekt in Kraševec dr. Ljubo Lah, predavatelj na ljubljanski fakulteti za arhitekturo, se skozi popravke zelo zajetnega dokumenta še ni v celoti prebil, a tudi sam svari pred preobsežnimi zazidalnimi območji. Ob tem ga je zmotila nedavna izjava sežanskega župana Davorina Terčona, da občini grozijo tožbe, če bo stavbna oziroma za stavbna predvidena zemljišča spreminjala v nestavbna. Dr. Lah pravi, da to ne drži. »Prostorski plan ni nič drugega kot dogovor, kaj je zazidljivo v prostoru neke občine in kaj ni. To ni pravica, ki izhaja iz lastnine, to je pravica, ki je nekomu podeljena, podeli pa jo občinski organ ob sprejemanju prostorskega plana. Seveda se vrednost zemljišča ob spremembi v nestavbno zniža, a s tem se zmanjša tudi možnost špekulacij.« Dr. Lah se zato sprašuje, kakšen je pravzaprav namen takšne napačne županove interpretacije.
Hkrati opozarja tudi na primere kraških vasi, kjer je veliko propadajočih hiš praznih in naprodaj, a so ob njih vseeno predvidena dodatna zemljišča za novogradnje. »Tukaj se kaže nerazumevanje, kaj na dolgi rok pravzaprav hočemo na Krasu. Hočemo razprodajati prostor, hočemo imeti obroče novih pozidav okrog vaških jeder? Nikjer nisem zasledil, da bi bila predvidena kakršna koli organizirana prenova stavbnega fonda,« opozarja dr. Lah.
Na občini Sežana na pripombe civilne iniciative odgovarjajo, da so območja, ki so v naseljih danes namenjena stanovanjski gradnji, v delih zmanjšana ali spremenjena v podrobnejši namenski rabi tako, da se, kjer je mogoče, ohranja tipologijo gručaste poselitve, značilne za Kras, ter da se količine, rezervirane za gradnjo, približuje realnejšim potrebam. Tudi sami pravijo, da so pri načrtovanju izhajali iz zatečenega stanja veljavnih prostorskih aktov, ki so v prejšnjih družbenih razmerah predvideli intenzivnejši razvoj, s tem pa tudi zemljišča namenjena stanovanjski gradnji »na zalogo«. Za območja, kjer se pojavlja neorganizirana gradnja oziroma za nepozidana zemljišča, tako zdaj predlagajo regulacijo z občinskimi podrobnimi prostorskimi načrti. Gradnja na teh zemljiščih ne bo mogoča, dokler ne bodo ti akti sprejeti.
Občina bo sicer na podlagi pripomb in predlogov iz javne razgrnitve pripravila popravljen predlog občinskega prostorskega načrta, pred sprejemom pa bo morala k njemu pridobiti še končna mnenja vseh nosilcev urejanja prostora.
