Kranjski policisti imajo za sabo pester »kolesarski« konec tedna. V četrtek se je v Dolžanovi soteski hudo poškodoval kolesar brez čelade, v petek zjutraj je kolesar na cesti iz Lubnika zaradi nepravilne strani vožnje povzročil hudo nesrečo, v Lahovčah je otrok s kolesom nenadoma zapeljal na cesto, vanj pa je nato trčil voznik z avtomobilom. V soboto je mladoletni kolesar v Šenčurju nesrečo povzročil zaradi vožnje preblizu robu ceste, v Preddvoru je kolesar padel med spustom iz Svetega Jakoba, v Škofji Loki pa je kolesarju prednost izsilil voznik osebnega avtomobila. »Zadnjih deset dni ne mine dan, da ne bi imeli kolesarske nesreče,« pravi Bojan Kos s Policijske uprave Kranj. Tudi na območju Policijske uprave Nova Gorica statistika kolesarskih nesreč krepko presega lanskoletno povprečje. Do letošnjega junija so jih našteli 25. Trije kolesarji so se huje poškodovali, 20 jih je odneslo z lažjimi telesnimi poškodbami. V več kot polovici primerov so bili povzročitelji nesreč kolesarji sami.
Kolesarji so glede na statistiko največkrat žrtve nepazljivih voznikov avtomobilov, ki kolesarjem izsilijo prednost, povzročijo nesrečo z vožnjo preblizu desnega roba vozišča ali zaradi vožnje pod vplivom alkohola. Ne smemo pa zanemariti prometnih nesreč, ki se zgodijo zaradi neustreznega ravnanja, kršitev predpisov ali napak kolesarjev samih. Vse več se jih poškoduje pri spustih s hribov, kjer so letos vozne razmere po žledolomu še bolj zahtevne. A Kos odgovarja, da ni cesta tista, ki povzroča nesreče, temveč kolesar sam, ki vožnje ne prilagodi razmeram. Recimo pesku na cestah pri spustih.
Na cestah malo kolesarjev s popolno opremo
»Največkrat sta za nesrečo krivi nepravilna smer vožnje in neprilagojena hitrost, zlasti pri spustih. Razumevanje, kaj je neprilagojena hitrost, je še vedno pomanjkljivo. Prilagojena hitrost je tista, ob kateri lahko kolo varno obvladujemo in ustavimo. Četudi je na cesti omejitev hitrosti 50 kilometrov na uro, je lahko varna hitrost zgolj 15 kilometrov na uro,« pojasnjuje Kos.
Pri nedavni nesreči kolesarja v Dolžanovi soteski se je izkazalo, kako pomembna je zaščitna čelada. Ta je ni uporabljal in se zato med padcem v neosvetljenem predoru pri veliki hitrosti hudo poškodoval. Tudi sicer Kos pri klasičnih turističnih kolesarjih opaža, da imajo le redki na sebi popolno zaščitno opremo. »Kolesar naj bo oblečen v svetleča oblačila, uporablja naj zaščitno čelado, rokavice, opremljen naj bo z odsevnimi telesi in oblečen primerno vremenskim razmeram. Poleg tega naj vozi varno, kar pomeni, da ne spušča rok s krmila, ne vozi po zadnjem kolesu, ne vijuga po poti, ne telefonira, ne posluša glasbe in hkrati upošteva pravila o prednosti, varni razdalji, varnem prehitevanju…« našteva Kos.
Vse poti še niso odprte, nekatere so nevarne
Posebna previdnost velja tudi ob spustih skozi predele, ki jih je žled močno poškodoval. Na Tolminskem so kolesarski zanesenjaki očistili glavne poti, a vseeno kolesar Peter Dakskobler priporoča, da se kolesarji pred turo o odprtosti posameznih cest pozanimajo pri domačinih ali lokalni turistični organizaciji. »Ob straneh poti je še vedno veliko vejevja, vsega se v tako kratkem času ne da očistiti, zato resnično kolesarjem priporočamo zaščitno opremo – čelado in tudi ščitnike – predvsem pa opozarjamo na pozornost in prilagojeno hitrost,« priporoča Dakskobler. Ob tem pa velja opozoriti še, da mora biti kolo brezhibno in da mora kolesar pred vsako turo preveriti, ali luči, zavore in druga pomembna oprema delujejo tako, kot je treba.
