Potem ko je Občina Idrija pred slabimi štirimi leti z odkupom od zasebnika rešila enega najlepših javnih akvarijev v Sloveniji – Akvarija M, ki domuje v prostorih nekdaj znane gostilne Nebesa, se nad tamkajšnjim vodnim življem spet zgrinjajo temni oblaki. Lansko leto si je namreč akvarij ogledalo vsega 1900 obiskovalcev, še posebno pa bode v oči podatek, da je vedno manj organiziranih obiskov šol, na katere je bil akvarij od nekdaj zelo navezan.
Idrijski občinski svetniki so zato upravljalcu akvarija – Centru za idrijsko dediščino naložili, da v pol leta izpelje postopke za pridobitev novega oskrbnika (sedanjemu pogodba poteče konec tega meseca), sicer bodo akvarij z organizmi vred skušali prodati. Če v tem ne bodo uspešni, bodo ribe podarili, so sklenili na predvčerajšnji redni seji občinskega sveta.
Za slabši obisk krivijo recesijo
Direktor podjetja Akvami dr. Dejan Gmajner, ki mu je občina pred tremi leti zaupala vodenje akvarija, pravi, da so šole zadovoljne in bi se vračale, vendar zaradi slabe finančne situacije ukinjajo praktično vse izlete. »Idrija je odličen cilj za šolski izlet, poleg akvarija sta tu še grad Gewerkenegg in nekdanji rudnik živega srebra, toda mesto je precej odročno, zato morajo šole za prevoz odšteti več kot za ogled vseh znamenitosti skupaj. Slabši obisk je posledica ekonomske situacije, na katero ne moremo vplivati,« je prepričan dr. Gmajner.
V poročilu o lanskoletnem poslovanju akvarija se biolog izgovarja tudi na manjše financiranje občine v lanskem letu in posledično neizpeljane naložbe. A glavni problem tiči drugje, pravi. »Čeprav Akvarij M normalno posluje, preživljamo turbulentno obdobje, ker akvarij kot pravna oseba sploh ne obstaja. To povzroča težave pri kadrovski in vsebinski organizaciji akvarija kot tudi pri načrtovanju. Zaradi zmešnjave se ne moremo prijavljati na razpise, težko tudi prepričamo sponzorje, saj ni jasno, katera pravna oseba, ki sodeluje v ekipi akvarija M, je tista, ki bi sponzorska sredstva prejemala,« je razložil dr. Gmajner. Po njegovih besedah je namreč javni zavod Center za idrijsko dediščino upravitelj akvarija le na papirju, v praksi pa so pooblastila deljena. »Samo del finančnih transakcij gre prek javnega zavoda, preostanek gre prek občine, nekaj pa tudi prek podjetja Akvami. V takšni situaciji je težko pripraviti dolgoročno strategijo upravljanja in vizijo razvoja.«
Občina naredila vse in še več
Na idrijski občini, kjer so v akvarij v slabih štirih letih vložili že 170.000 evrov, vidijo stvari nekoliko drugače. Direktorica občinske uprave Mojca Remškar Planinc pravi, da glede na obljubljeno – dr. Gmajner je ob prevzemu akvarija napovedal, da se bo ta čez pet let finančno osamosvojil – ne morejo biti zadovoljni. »Nekaj je vsekakor narobe, če je občina ob akvariju opremila multimedijsko predavalnico z namenom, da bodo tjakaj prihajale razne skupine in da se bodo odvijali razni dogodki, potem pa vse leto ni nikogar. Stvari očitno ne gredo v pravo smer,« meni Remškar-Planinčeva.
V formalnopravnih razlogih, ki jih omenja dr. Gmajner, direktorica občinske uprave ne vidi nepremostljivih ovir za delovanje akvarija. »Občina je naredila vse, kar je bilo treba in kar je bilo zapisano v pogodbi. Tudi ko je bil podan predlog, da se odobrijo dodatna sredstva za akvarij, so svetniki prižgali zeleno luč. Vse obveznosti, ki so bile pogoj, da se bo akvarij lahko razvijal, so bile izpolnjene,« trdi Remškar-Planinčeva.
Občinski svetniki – mnogi so že ob nakupu menili, da si je občina s tem obesila mlinski kamen okrog vratu – so zdaj akvariju oziroma vsem vpletenim dali še pol leta časa, da najdejo rešitev. V vsakem primeru pa bo šlo iz občinskega proračuna za potrebe Akvarija M v prihodnjih dveh letih veliko manj denarja kot doslej, in sicer 16.000 evrov na leto.
Zdajšnja ekipa oskrbnikov pod vodstvom dr. Gmajnerja je kljub temu še vedno optimistična. »Občina je v preteklih letih naredila ogromno za varnost in stabilnost akvarija. Glavnina dela in naložb je končana, pred nami je le še zadnja, ki bo padla kot češnjica na smetano – postavitev novega tropskega akvarija ali hladnovodnega z biotopom reke Idrijce.« Na vprašanje, kako bo akvarij sploh preživel brez izdatne pomoči občine, pa je biolog odvrnil, da se bo, če se bo uredil status akvarija, našel tudi denar zanj – od donatorjev.
