Kopirala iz vladnega gradiva
Spomnimo, da je Kidričeva z diplomskim delom Model razgovora s sodelavcem diplomirala leta 2008, velik del diplomske naloge pa je dobesedno ali le z manjšimi spremembami prepisan iz dveh gradiv kadrovske službe Vlade RS na temo letnega razgovora s sodelavcem, kar je tudi predmet diplomske naloge. Vir v besedilu ni nikjer naveden, v literaturi pa je navedeno le drugo gradivo, a tudi to napačno. Zanimivo je, da je Kidričeva diplomirala, tik preden je bila ponovno imenovana za direktorico občinske uprave občine Postojna (le na podlagi internega natečaja), s čimer je zadostila formalnim pogojem za zasedbo delovnega mesta. Dve leti kasneje pa je bila v času, ko je imela v svetu zavoda in občinskem svetu zagotovljeno podporo, imenovana za direktorico novoustanovljenega občinskega zavoda Znanje, znanega predvsem na račun sporne pripojitve Notranjskega muzeja Postojna.
Kidričeva nam je včeraj dejala, da postopek še ni končan in da se bo pritožila. »Trdim, da moja diplomska naloga ni plagiat. Če je, potem je plagiat 90 odstotkov vseh diplomskih nalog v Sloveniji in bi morali biti odvzeti nazivi 90 odstotkom diplomantom,« se je branila. In ocenila, da v Sloveniji pri presojanju domnevnih plagiatov očitno veljajo dvojna merila. »V zelo podobnem primeru, ko so na FDV preverjali magistrsko delo aktualne predsednice Vlade RS, magistrski naziv ni bil odvzet,« je potegnila vzporednico.
Zelo redkobesedni pa so bili na občini Postojna, ki je ustanoviteljica zavoda Znanje, pod okriljem katerega poleg Notranjskega muzeja deluje tudi ljudska univerza. »Občina Postojna uradno ni bila seznanjena s sklepom o odvzemu strokovnega naslova, zato ga ne moremo komentirati. Komentarjev pa se bomo vzdržali tudi vse do pravnomočnosti postopka,« so nam odgovorili.
Ne izpolnjuje pogoja za direktorico
Bolj odločen pa je bil Uroš Petohleb, postojnski opozicijski svetnik (LDS). »Pozivam svet zavoda, da skliče izredno sejo sveta in Kidričevo razreši kot direktorico. Če ne zgolj zaradi formalnopravnega vidika, ker ne izpolnjuje izobrazbenega pogoja za zasedbo delovnega mesta direktorice, pa tudi zaradi moralno-vrednostnega. Če svet zavoda o tem ne bo odločal, bom predlagal, da občinski svet odpokliče člane sveta zavoda, ki jih je imenoval,« je dejal Petohleb. Kot ocenjuje, bi morala biti v tem primeru vložena tudi kazenska ovadba zaradi pridobitve protipravne premoženjske koristi. Z diplomskim delom, ki je po odločitvi senata plagiat, je namreč Kidričeva lahko zasedla dobro plačano delovno mesto direktorice. Sicer pa Petohleb v dejstvu, da je plagiat diplomsko delo direktorice zavoda, ki v svojem imenu nosi besedo znanje in si s svojim delovanjem prizadeva za širjenje znanja, vidi svojevrstno ironijo in zelo slabo sporočilo za uporabnike zavodovih storitev.
Mentor: Nisem zavlačeval postopka
Na sklep senata se je odzval tudi mentor Kidričeve, dr. Marko Ferjan, sicer dekan fakultete. Zatrdil nam je, da je svoje delo opravil korektno, da se v postopek ni vpletal, pač pa se je že na začetku izločil, in da z njegove strani zavlačevanja v postopku ni bilo. »Res pa je, da je senat čakal na moje poročilo, ker sem bil pol leta na bolniškem dopustu zaradi poškodb v prometni nesreči,« je pojasnil, zakaj je odločitev prišla šele leto dni po podani prijavi. Ferjan nam je sicer že lani povedal, da je na problem citiranja in navajanja literature študentko Brigito Kidrič izrecno opozoril tudi v recenziji njene diplomske naloge. »Po drugem pregledu osnutka diplomske naloge sem glede na zatrjevanje študentke, da letne razgovore dejansko opravlja in da je delo rezultat njenih izkušenj, štel, da je diplomska naloga v delih, ki niso označeni kot citati, njeno avtorsko delo,« je zapisal. Poudaril je še, da v času, ko je Kidričeva pisala diplomsko nalogo, na fakulteti še ni bilo obveznega elektronskega preverjanja plagiatorstva, niti mentorji niso imeli programskega orodja za to ter da prav tako ni bil seznanjen z zgoraj omenjenimi navodili Vlade RS.
