Ko so pred časom Slovenske železnice prekrivale dobrih 650 kvadratnih metrov azbestcementne strehe na železniški postaji v Plavah, so morale odpadno streho odpeljati na deponijo v Tržič, saj so inšpektorji Inšpektorata RS za kmetijstvo in okolje trem še aktivnim odlagališčem na severnem Primorskem odlaganje tovrstnih odpadkov prepovedali, ker nimajo okoljevarstvenega dovoljenja. Stroškom obnove so tako na železnicah morali dodati še stroške odvoza odpadkov.
Hkrati s prepovedjo odlaganja so tri odlagališča v Stari Gori, Volčah in na Dolgi Poljani ter komunalne službe, ki jih upravljajo, lani izgubile tudi dovoljenje za prevzemanje teh odpadkov. Medtem so se po nekaterih vaseh na ekoloških otokih kljub opozorilom, da to ni dovoljeno, začeli nabirati kupi nezaščitenih in polomljenih azbestnih streh. Šele ko je novogoriška komunalna služba vnovič zaprosila za dovoljenje, da lahko te odpadke vsaj odvaža (in ga tudi dobila), so po več kot pol leta lahko zdravju nevarne azbestne odpadke počistili. Ponovno jih lahko odvaža tudi komunala Tolmin, vloga ajdovske komunale pa je še na ministrstvu za kmetijstvo in okolje.
Azbest vozijo tudi čez vso Slovenijo
Komunalna podjetja zdaj lahko azbestne odpadke odvažajo na sedem odlagališč, v vsakem primeru pa to pomeni vsaj čez pol Slovenije. Na Goriškem zbrane azbestne odpadke trenutno odvažajo v Tržič, Trebnje in Novo mesto. Komunala Nova Gorica po besedah direktorja Andreja Miške samo za odlaganje, torej brez stroškov prevoza in zbiranja, tem odlagališčem plačuje od 115 do 123 evrov za tono azbestnih odpadkov. Zaradi obljub okoliškim krajanom pa je malo verjetno, da bi azbest na odlagališču v Stari Gori še kdaj odlagali. Prostor še za 3000 ton azbestnih odpadkov imajo tudi v Salonitu Anhovo, a lahko tja odlagajo izključno azbestne izdelke z območja tovarne. Jasno pa je, da so zmogljivosti tudi za samo tovarno premajhne. Ocenjujejo namreč, da je tovarniški kompleks še vedno pokrit z nekaj tisoč tonami azbestnih streh. Tudi inšpektor za okolje Boris Žbona ve, da je razpadajočih azbestnih streh še ogromno, veliko jih je predvsem na zapuščenih industrijskih objektih. »A zakonodaja nam ne dovoljuje, da bi lastnikom ukazali odstranitev teh streh. Dokler streha stoji, lahko stoji še 100 let, kar pa ne pomeni, da nas ne zastruplja,« pravi Žbona.
Še vedno tudi divja odlagališča
Mnogi se bojijo, da bi se lahko ob prepovedi odlaganja na bližnjih odlagališčih začel azbest znova kopičiti na dvoriščih in divjih odlagališčih. Na inšpektoratu zaradi tega za zdaj niso zabeležili večjega števila prijav. »Posamezni primeri zavrženih azbestcementnih odpadkov v okolju so bili že prej, pa tudi zdaj ni nič drugače,« pravijo in pojasnjujejo, da se največkrat srečujejo s primeri, ko ljudje pustijo te odpadke v zbiralnicah ločenih frakcij, ki tem odpadkom niso namenjene.
