Spor je nastal zaradi avstro-ogrske cisterne v obliki prstana, ki so jo arheologi našli med izkopavanji na Muzejskem trgu v Kopru. Zavod za varstvo kulturne dediščine si je namreč prizadeval za ohranitev cisterne v celoti, družba Mons, ki je od Mestne občine Koper na tem zemljišču pridobila stavbno pravico za 50 let, pa je na tem mestu želela zgraditi stanovanjsko-poslovni objekt Vila Dominika s podzemnimi garažami.
Tudi v Kopru
Nato je v nesoglasja poseglo ministrstvo za kulturo, ki je poleti 2010 izdalo odločbo, v kateri je določilo metode in pogoje dokumentiranja cisterne ter investitorju dovolilo nadzorovano odstranitev cisterne. A na zavodu se niso dali, temveč so sprožili upravni spor na odločbo ministrstva. Tožbo in začasno odredbo je upravno sodišče pozneje zavrglo, ker je ugotovilo, da kulturno-varstveni zavod ni imel pooblastila vlade, da bi lahko v tožbi nastopal kot predstavnik javnega interesa.
Ne gre spregledati, da je kulturno ministrstvo v času izdaje omenjenega soglasja vodila Majda Širca. Ravno pod njenim vodstvom je kulturno ministrstvo Anderliču dovolilo, da poruši Kolizej v Ljubljani. Ministrstvo je Anderličevemu Monsu namreč izdalo kulturnovarstveno soglasje za raziskavo in odstranitev te stavbne dediščine.
V Monsu so prepričani, da sta zavod in nekdanja direktorica Pirkovičeva v primeru na Muzejskem trgu zlorabila procesne postopke, čeprav za to nista imela pravice, je dejal odvetnik družbe Mitja Bartenjev. Mons tudi zagovarja stališče, da sta zavod in Pirkovičeva to storila z namenom povzročitve škode družbi. Zaradi dalj časa trajajočih sporov je projekt postal ekonomsko neupravičen, je razložil Bartenjev, ki ne verjame, da ga bo Mons nadaljeval. Za komentar tožbe smo vprašali tudi Anderliča, a nam na vprašanja ni odgovoril.
Pirkovičevo so neuspešno kazensko ovadili
Na zavodu so pojasnili, da tožbenemu zahtevku Anderličeve družbe ugovarjajo v celoti, a ker postopek še ni končan, ga niso želeli dodatno komentirati. Zagovornik zavoda in Pirkovičeve Primož Cegnar pa je opozoril, da njegovi stranki ne moreta biti krivca za to, da Mons ni mogel graditi na Muzejskem trgu. Občinski podrobni prostorski načrt za to območje namreč ni bil sprejet, posledično pa tudi Mons ni pridobil gradbenega dovoljenja za odstranitev cisterne.
Cegnar je sodnico Valek-Dergančevo obvestil, da je okrožno državno tožilstvo 22. julija letos zavrglo kazensko ovadbo zoper Pirkovičevo, ki jo je iz prej navedenih razlogov prav tako vložila Anderličeva družba.
Nekdanja direktorica Anderličev grešni kozel
Velja spomniti, da je Anderlič ob Pirkovičevo trčil tudi v Ljubljani. Ravno ona naj bi bila po njegovem mnenju krivec, da je strokovna komisija ministrstva za kulturo konec leta 2012 njegov prvotni projekt za novi Kolizej ocenila kot nesprejemljiv, ker je bil previsok in bi zasenčil vse druge zgradbe v okolici. Na zavodu so takrat pojasnili, da je strokovno komisijo imenovalo ministrstvo in ne ZVKDS in da je bila edina predstavnica tega zavoda generalna konservatorka Daniela Tomšič in ne Pirkovičeva.
Anderlič je leta 2012 v intervjuju za Dnevnik celo izrazil željo, da Pirkovičeva kmalu ne bi odločala o ničemer več. Pirkovičeva, ki se je letos upokojila, je Anderličevo izjavo razumela kot »orodje pritiska na stroko«. Kljub temu je bila prepričana, da tudi takšni pritiski ne bodo učinkoviti, je takrat zapisala v svojem odgovoru na Anderličeve izjave. »V celoti namreč zaupam svojim sodelavcem konservatorjem, ki so pristojni za sprejemanje strokovnih odločitev,« je takrat Anderliču odgovorila Pirkovičeva.
