Politične stranke so včeraj kar tekmovale, katera bo zaradi donedavnega članstva Borisa Štefaneca v največji vladni stranki glasneje zahtevala njegov odstop z mesta predsednika komisije za preprečevanje korupcije (KPK). Boris Štefanec je namreč tik pred imenovanjem na čelo KPK izstopil iz PS, o tem, da je (bil) njen član, pa javnosti in izbirne komisije ni obvestil. Tako v PS zagotavljajo, da članica komisije Melita Župevc, sicer poslanka njihove stranke, ob odločanju o Štefanecu za njegovo strankarsko pripadnost ni vedela.
Je pa novi predsednik KPK s svojim izstopom iz PS seznanil predsednika republike Boruta Pahorja. Kot pravijo v njegovem uradu, že po tem, ko se je predsednik odločil za njegovo imenovanje, vendar pa še pred podpisom samega ukaza o imenovanju. A se predsednik republike za to, da ukaza ne bi podpisal, ni odločil. Kot je mogoče slišati v njemu bližnjih krogih, bi lahko neimenovanje zaradi nekdanje strankarske pripadnosti izzvenelo kot diskriminatorno. Za ponovni – že tretji razpis – pa se ni odločil tudi zato, ker je pričakoval, da bo nabor primernih kandidatov v prihodnje kvečjemu še ožji.
Glavno težo netransparentnosti nosita Štefanec in Pahor
Ustavni pravnik Miro Cerar poudarja, da politična opredelitev ne po ustavi ne po zakonu ne more biti ovira za nastop funkcije predsednika KPK. Veliko težavo pa vidi v tem, da je bil Štefanec prav član vodilne vladne stranke in da v postopku kandidature na članstvo oziroma izstop iz PS ni izrecno opozoril. »Zato je videz njegove neodvisnosti in nepristranskosti močno okrnjen. Četudi bo še tako korektno opravljal funkcijo predsednika KPK, bo javnost o tem zelo težko prepričal,« je poudaril profesor na ljubljanski pravni fakulteti. Ob tem je opozoril, da je bila izbirna komisija »nekoliko preveč uradniška«, saj bi tudi ona lahko zaznala dodatne okoliščine, predsednik Pahor pa bi moral glede podpisa ukaza o imenovanju dodatno premisliti in v primeru, če bi se zanj odločil, natančno obrazložiti, zakaj lahko Štefanec kljub omenjeni strankarski pripadnosti prevzame to mesto. »To bi bila zavestna in argumentirana odločitev predsednika republike. Tako pa je vse skupaj izpadlo kot neko prikrivanje.« Glavno težo netransparentnega ravnanja torej po Cerarjevem prepričanju nosita novi predsednik KPK in predsednik države.
Je pa Pahor ob predstavitvi novega senata KPK ponovil, da ima sam v postopku izbire premalo pristojnosti, saj mora izbrati izmed kandidatov, ki mu jih predlaga izbirna komisija. Znano je, da je ta ob drugem razpisu, na katerem je formalne pogoje za predsednika KPK izpolnjevalo deset kandidatov, kot primernega ocenila le Štefaneca. Obrazložitve, zakaj se je tako odločila, pa na Erjavčevo ni poslala. Kot je sporočila javnosti, je pri ocenjevanju kandidatov med drugim upoštevala poznavanje pristojnosti KPK, razumevanje temeljne področne zakonodaje, osebno strokovno uveljavljenost na področju integritete in preprečevanja korupcije... Članstva v stranki pa ni preverjala.
Notar, ki na koncu zgolj overi odločitev izbirne komisije
»Na zakonski ravni je ostalo neurejeno, kaj so podrobnejša merila za primernost kandidata. Izbirna komisija jih je določala sama, kot je mogoče razbrati iz njenega pojasnila, pa so postavili kriterije, ki spominjajo bolj na postopek zaposlovanja uradnika v KPK kot pa na izbiro kandidatov za nosilce moči tega organa,« poudarja profesor na ljubljanski pravni fakulteti Erik Kerševan. Ker pa sta pri tako pomembnih funkcijah politična nevtralnost ter neokrnjen ugled neodvisnosti in nepristranskosti kandidatov ključnega pomena, bi Kerševan pričakoval, da bo izbirna komisija kandidatom kot eno prvih vprašanj postavila prav vprašanje o strankarski pripadnosti. To sicer po njegovem prepričanju ni nujno eden od pogojev, da nekdo ne bi smel bili imenovan v senat KPK, je pa eden od dejavnikov, ki bi lahko vplival na oceno primernosti kandidata.
Kerševan je tudi prepričan, da bi morala izbirna komisija predsedniku republike vsaj pri tistih, ki so predlagani v imenovanje, pojasniti vse pomembne vidike, na podlagi katerih nekdo šteje za primernega kandidata, ter vsa dejstva, ki bi lahko bila pomembna za odločitev predsednika o njegovem imenovanju: »Zelo vprašljivo je, če so predsednika države res postavili v položaj nekakšnega notarja, ki na koncu zgolj overi odločitev izbirne komisije. Zakon in ustava namreč določata drugače: predsednik republike je tisti, ki odloča, izbirna komisija pa mu pri tem pomaga.«
Ustavnega pravnika Andraža Terška zaplet z imenovanjem novega senata KPK ne preseneča: »Glede na preštevilne, politično slabe in pravno nedostojne sistemske rešitve v Sloveniji, glede na slovensko neobremenjenost z etiko in še večjo neobremenjenost z moralo, je samo odraz tistega, kar Slovenija kot družba in država je. Neposredna povezava z dnevno politiko pri nas ni razlog, da kdor koli ne bi prevzel katere koli funkcije. Neposredna povezava z dnevno politiko ali politično vplivnim poslovanjem je pri nas način, kako je mogoče priti do javnih funkcij.«
Odstopna izjava na papirnati servieti ali žepnem robčku
V večini parlamentarnih strank ocenjujejo, da bi Štefanec moral odstopiti. »To je še zadnje upanje, da v Sloveniji začnemo resen boj proti korupciji,« je poudaril prvak SLS Franc Bogovič. »Če tega ne bo storil, je s KPK konec,« se je z njim strinjal prvak DeSUS Karl Erjavec. Le v PS poudarjajo, da je treba izbiri predsednika države zaupati in Štefanecu dati priložnost, da dokaže svojo neodvisnost in strokovnost. Ob tem poudarjajo, da stranka z njegovo kandidaturo ni bila seznanjena. Prvak Zares Pavel Gantar pa je prepričan, da bi moral Štefanec odstopiti že ob Pahorjevih navedbah na predstavitvi senata, da bi se odločil drugače, če bi imel drugačna pooblastila. »V politiki smo videli in doživeli že marsikaj, takšnega omalovaževanja ob imenovanju na določen javni položaj pa še ne.« Zato bi moral po Gantarjevem prepričanju »Štefanec napisati odstopno izjavo na papirnato servieto ali žepni robček, jo poriniti predsedniku v roke in vpričo novinarjev in državnika odkorakati s prizorišča«.
Sicer pa je tudi imenovanje Klemenčičevega senata leta 2010 sprožilo nekatere burne odzive. Zlasti v SDS, kjer so novo vodstvo KPK označili kot poroka za zaščito tedanje oblasti, njihovih podpornikov in njihovih korupcijskih dejanj. Gorana Klemenčiča so v največji opozicijski stranki tedaj povezovali z njegovim državnosekretarskim položajem na MNZ, ki ga je tedaj vodila predsednica LDS Katarina Kresal, novinarja Roka Praprotnika pa so označili kot še zadnjega akterja afere Patria. A kot je znano, je pri preverjanju premoženjskega stanja poleg prvaka SDS Janeza Janše padel tudi Zoran Janković, Kresalova pa je po objavi načelnega mnenja KPK glede prostorov za NPU odstopila z ministrskega mesta.
