Slovenija je v septembra objavljenem indeksu globalne konkurenčnosti WEF 2014–2015 uvrščena na skromno 70. mesto, kar je 28 mest niže, kot je bila ob začetku krize leta 2008. Glede na poročilo so v Sloveniji najbolj problematični dejavniki slab dostop do finančnih virov, neučinkovita državna birokracija, visoki davki, restriktivna delovnopravna zakonodaja, korupcija in davčna zakonodaja. Da je naša javna uprava na številnih področjih podpovprečna, med drugim pri e-upravi, nagrajevanju učinkovitega dela zaposlenih, pri ocenjevanju kakovosti storitev..., kažejo tudi ugotovitve študije Odličnost v javni upravi za konkurenčnost držav članic EU.
Eden ključnih razlogov, da na mednarodnih lestvicah vztrajno drsimo proti dnu, se nedvomno skriva v tem, da Slovenija že vse od leta 2005 nima strategije razvoja javne uprave, na kar nas je v zadnjih letih opozorilo tudi več mednarodnih institucij, med drugim OECD in evropska komisija. Slednja je sicer reforme javnih uprav v državah EU uvrstila med pet najpomembnejših nalog v podporo gospodarskemu razvoju.
Vzpostavitev merljivih ciljev
Po več letih oklevanja se je vlada lani vendarle odločila za pripravo strategije razvoja javne uprave 2014–2020. V ta namen je bila septembra imenovana medresorska delovna skupina, ki jo je vodil tedanji notranji minister Gregor Virant. Izhodišča strategije je vlada Alenke Bratušek potrdila aprila letos. Kot je v njih zapisano, je dolgoročna strategija nujno potrebna zaradi prenove in modernizacije javne uprave, prav tako pa tudi zato, ker je takšna strategija z novo finančno perspektivo EU tudi pogoj za dostop do evropskih sredstev.
Med glavnimi cilji nove strategije so odzivno, učinkovito in transparentno delovanje javne uprave, ki naj bi bila usmerjena k uporabniku, ničelna toleranca do korupcije, izboljšanje sistemov kakovosti in programskega načrtovanja, izboljšanje zakonodaje in zmanjšanje zakonodajnih bremen, modernizacija inšpekcijskega nadzora, učinkovita informatika in dvig uporabe e-storitev. Izhodišča predvidevajo tudi nadgradnjo sedanjega togega plačnega sistema z motivacijskimi mehanizmi, fleksibilnejše upravljanje kadrov in večjo odgovornost. Na podlagi strategije naj bi pripravili dvoletne akcijske načrte, pri čemer bodo za vsak posamezni cilj opredeljeni kazalci uspešnosti ter določene vrednosti za leto 2020.
Nova strategija do marca 2015
Strategija razvoja javne uprave naj bi bila po prvotnih načrtih sprejeta do konca tega leta, kar pa je zaradi menjave vlade neizvedljivo. Vlada bo poročilo o doslej izvedenih aktivnostih obravnavala danes, strokovna in širša javnost pa bo vključena v pripravo strategije po sprejetju prvega osnutka internega gradiva, ki ga je pripravila operativna delovna skupina strateškega sveta z ministrom Borisom Koprivnikarjem na čelu. Medresorsko usklajevanje o strategiji ter razprava z javnostjo sta predvidena sredi decembra, sprejem na vladi pa februarja oziroma marca prihodnje leto.