Jesensko in spomladansko prestavljanje ure se dotakne več kot 1,6 milijarde ljudi po svetu, nekaterih bolj kot drugih. Nemški biolog Till Roenneberg ocenjuje, da premik na poletni čas zniža produktivnost dela, nekateri ob tem beležijo več avtomobilskih nesreč, znanstvenik Imre Janszky pa je vsaj za Švedsko ugotovil izreden porast števila srčnih obolenj v obdobju po premiku ure.
Čeprav preučevani vzorci niso dovolj veliki za razvoj splošne teorije, postaja čedalje jasneje, da je nekoč splošno sprejeto dejstvo o energetskih prihrankih gospodinjstev in velikih proizvodnih obratov zaradi manjše potrebe po razsvetljevanju očitno napačno. V Sloveniji se s tem vprašanjem nismo ukvarjali na dolgo in široko, v svetu, zlasti v ZDA, pa je dilema vznemirila številne raziskovalce. Analitska hiša Chumra Economics&Analytics je v eni zadnjih tovrstnih raziskav denimo ocenila, da izgubi ameriško gospodarstvo zaradi prehoda na poletni čas vsako leto več kot 425 milijonov dolarjev. Ekonomistu Williamu F. Shughartu se zdi prestavljanje kazalcev dvakrat na leto tako zamudno, da imajo Američani na leto približno dve milijardi dolarjev oportunitetnih stroškov.
Eksperiment v Indiani
Zgovornejši je primer ameriške zvezne države Indiana, ki je bila zaradi pozne vpeljave poletnega časa (šele leta 2006) idealen poskusni zajček za empirični preizkus teorije o energetski varčnosti premikanja urnih kazalcev. Rezultati raziskave, ki sta jo leta 2008 objavila univerzitetna profesorja Matthew J. Kotchen (Yale) in Laura E. Grant (UCLA), so bili presenetljivi. Gospodinjstva so povprečno porabila en odstotek več in ne manj električne energije. Oktobra, pred vrnitvijo kazalcev na standardni čas, pa naj bi poraba električne energije narasla celo do štiri odstotke. V poletnih mesecih so se resda povečali prihranki električne energije za razsvetljavo, vendar so hkrati zrasli stroški za ogrevanje in hlajenje.
V odgovor je ameriško ministrstvo za energetiko leta 2008 pripravilo študijo, v kateri ugotavlja, da poletni čas zniža porabo električne energije med 0,01 in 0,03 odstotka. »Odjem električne energije je odvisen od številnih dejavnikov, kot so osvetljenost, zunanja temperatura, dolžina dneva, navade odjemalcev, posebni dogodki...« so v Elesu orisali težavnost ocenjevanja porabe električne energije. »Običajna napaka pri napovedovanju je nekajodstotna, na primer od dveh do treh odstotkov, zaradi česar bi moral biti vpliv prestavitve ure na odjem električne energije znaten, da bi ga lahko z gotovostjo povezali s tem dejavnikom.« V sistemskem operaterju prenosnega omrežja so sicer tudi sami naredili študijo o vplivu poletnega časa na porabo električne energije, vendar ni potrdila odvisnosti odjema električne energije od spremembe časa.
Lobiji panog, povezanih s peko na žaru in rekreacijo
Tako kot dajejo študije mešane rezultate, imajo tudi podjetja mešane občutke glede poletnega časa. V Talumu, ki je z 72 milijonov evrov visokim letnim računom eden največjih slovenskih porabnikov električne energije, pravijo, da premikanje urnih kazalcev nanje ne vpliva, saj delajo energetsko intenzivno 24 ur na dan. Podobno je v Leku, kjer poteka proizvodnja v treh izmenah, delo pa imajo v pisarnah organizirano od 9. do 17. ure. Tako bi ukinitev ali ohranitev poletnega časa imela neznaten vpliv na približno 10 milijonov evrov visoke letne stroške električne energije.
Majhne prihranke zaradi poletnega časa opažajo v novomeškem Revozu, kjer porabijo za osvetljavo približno 20 odstotkov električne energije oziroma približno milijon evrov. »Poraba je manjša, seveda pod pogojem, da se razsvetljava in klimatizacija ugašata, ko nista potrebni.« Majhne prihranke pri razsvetljavi in napajanju elektronske opreme opažajo tudi v Palomi. Vendar je ta delež v primerjavi s skupno porabo zanemarljiv.
Če ne podjetja, kdo ima torej koristi od uro daljšega dneva v poletnih mesecih? V ZDA se je obdobje poletnega časa od leta 1986 najprej podaljšalo s šestih na sedem mesecev, leta 2005 pa celo na osem mesecev. Med glavnimi lobisti so bili proizvajalci izdelkov in pripomočkov za žar, ki naj bi vsak mesec poletnega časa pridobili dodatnih 200 milijonov dolarjev prihodkov. Ameriška golfska panoga naj bi zaradi uro poznejšega zahajanja sonca v žep pospravila približno 400 milijonov dolarjev več na leto. Nič drugače ni v Evropi in Sloveniji. »Ukinitev poletnega časa naj bi vplivala predvsem na poslovanje med tednom, ko igralci prihajajo po službi in kosilu na popoldansko rekreacijo, za katero bi sicer vsaj aprila, maja, septembra in oktobra zmanjkalo dnevnega časa,« je dejal upravitelj igrišča Golf Bled Aljoša Berc in dodal, da pomeni uro daljši dan hipotetično 24 iger več na igrišču z 18 luknjami. »V Sloveniji zelo podcenjujemo ukinitev poletnega časa, tudi glede na splošno porabo v turizmu,« je dodal.
Gledano širše se vendarle zdi, da dodatna ura sončne svetlobe potrošnikom omogoča predvsem več časa za nakupovanje, ukvarjanje s športom in peko na žaru, vsekakor pa ne prinese želenih energetskih prihrankov.