Generalni državni tožilec Zvonko Fišer je namreč februarja 2012, tik pred iztekom mandata vlade Boruta Pahorja, na vlado podal predlog, naj Škrleca, ki je bil takrat državni sekretar na ministrstvu za pravosodje, imenuje za generalnega direktorja vrhovnega tožilstva. Vlada je predlog potrdila na svoji zadnji seji, ki je potekala dan pred prisego nove vlade Janeza Janše.

Zaradi imenovanja je prejšnji pravosodni minister Senko Pličanič uvedel neposredni pravosodni nadzor, ki je zdaj ugotovil, da je bil predlog Škrlečevega imenovanje na mesto generalnega direktorja podan s kombiniranjem zakonskih določb o (sicer ločenih) postopkih imenovanja in dodelitve, kar pa je po mnenju nadzorne skupine nedopustno.

Pri tem pa tričlanska skupina, ki je izvedla nadzor, dodaja, da je treba pri tem nujno upoštevati, "da sama podaja predloga ne pomeni končne odločitve in s tem nastanka nedovoljene posledice, saj ima oseba, ki odloča o predlogu, možnost predlog zavrniti, če spozna, da za to obstajajo utemeljeni razlogi".

Nepravilnost pri prerazporeditvi generalne sekretarke

Po imenovanju Škrleca je takrat še poslanec, pozneje pa notranji minister v Janševi vladi Vinko Gorenak opozoril, da je bil Škrlec soavtor zakona o državnem tožilstvu, ki ga je DZ sprejel julija 2011, omenjeni zakon pa je na tožilstvu določil novo delovno mesto, mesto generalnega direktorja vrhovnega državnega tožilstva. "To pomeni, da si je nekdo v zakon napisal delovno mesto, kamor se bo preselil po končanem mandatu," je takrat opozoril Gorenak. Pri slednjem pa nadzorna skupina ministrstva za pravosodje ni ugotovila nepravilnosti.

Je pa nepravilnosti ugotovila pri prerazporeditvi dotedanje generalne sekretarke (z zasedbo delovnega mesta generalni direktor je bilo namreč ukinjeno delovno mesto generalnega sekretarja) na novo delovno mesto. Nadzorna skupina je ugotovila, da je bila sekretarka prerazporejena na že ukinjeno delovno mesto.

Janševa vlada je maja 2012 sklep o imenovanju Škrleca na mesto generalnega direktorja tožilstva razveljavila, Škrlec pa je v zvezi s tem sklepom sprožil upravni spor. Upravno sodišče mu ni pritrdilo, zapisalo pa je tudi, da je mogoče odločbo o imenovanju Škrleca šteti za samovoljo pri izvrševanju oblasti.

Nadzor s strani inšpektorata za javni sektor še ni končan

Nadzor nad Škrlečevim imenovanjem je pred nedavnim začel tudi inšpektorat za javni sektor, vendar še ni končan.

Zadevo je pod drobnogled že pred časom vzela tudi Komisija za preprečevanje korupcije (KPK), vendar je takratni pravosodni minister Aleš Zalar v začetni fazi postopka zaradi domnevnih nezakonitih dejanj KPK sprožil upravni spor. Trenutno se zadeva nahaja na vrhovnem sodišču, ki odločitve še ni sprejelo.

Kot so pred dnevi pojasnili za STA, je zadeva v delu, časovne dinamike postopka pa zaenkrat ne morejo predvideti. Gorenak je v zvezi s tem v četrtek na odboru DZ za pravosodje, ki je obravnaval predlog poročil SDS v omenjenem postopku, ocenil, da vrhovno sodišče zavlačuje, da bi zaščitilo Fišerja in Zalarja.

Škrlec sicer položaj generalnega direktorja vrhovnega tožilstva sedaj opravlja, saj ga je aprila 2013 državnotožilski svet ponovno imenoval na omenjeni položaj.