Zaradi privatizacije je vse bolj čutiti nemir v koaliciji, saj se mnenja koalicijskih partneric glede nadaljevanja prodaje 15 podjetij s seznama razhajajo. Slednje se je pokazalo tudi na petkovi seji parlamentarnega odbora za finance in monetarno politiko, na kateri sta sprva uspeli uskladiti stališča le SD in DeSUS, brez največje vladne stranke.
Na seji odbora sta SD in DeSUS sprva predlagali dopolnilo, da se podjetja, ki še niso v postopku prodaje, uvrstijo v strategijo za upravljanje z državnimi naložbami. Vendar pa sta po koalicijskem usklajevanju med prekinitvijo seje dopolnilo umaknili. Odbor je sicer že tretjič zavrnil predlog ZL za razveljavitev sklepa DZ iz junija 2013 o prodaji 15 državnih naložb.
SD je koaliciji predlagala pogovore z evropskimi partnerji za morebiten poseg v privatizacijski sveženj 15 podjetij. A je SMC odločna pri stališču, da je treba s prodajo podjetij iz privatizacijskega svežnja nadaljevati, ker je to tudi zaveza evropskim partnerjem. Tako so menili tudi v DeSUS, a so se pozneje očitno nekoliko omehčali. V tej stranki so namreč stališča glede privatizacije različna. V DZ umik politike iz gospodarstva najodločneje podpirajo v SDS in NSi, prav tako so za nadzorovano privatizacijo v ZaAB.
Pozivi k zaustavitvi prodaje, ki jih je ZL podkrepila tudi z napovedjo protestov in morebiti referenduma, so v zadnjem času prihajali tudi iz civilne družbe. Se je pa peticiji proti privatizaciji, ki jo je pred mesecem dni pripravil ekonomist Jože Mencinger, ob bok postavila peticija za privatizacijo in depolitizacijo gospodarstva. Pod njo so podpisane organizacije Mladi za spremembe, Evropska Slovenija, IBEX - mladi za svobodno prihodnost in Misli svobodno. Privatizacija bo tako resen preizkus trdnosti vladne koalicije, ki pa se v zadnjih dneh ukvarja tudi s pripravo rebalansa proračuna za letošnje leto.
Do srede izluščene prioritete, v četrtek proračunska seja vlade
Vladna ekipa je o prioritetah na posameznih področjih v letošnjem letu razpravljala že v sredo, a sklenila, da bo pogovor nadaljevala v prihajajočem tednu. Do srede morajo ministri oblikovati svoje prioritete za letos in prihodnja leta. Nato bodo oblikovali skupni prednostni seznam vlade. Med kriteriji za določitev prednostnih nalog sta po navedbah vladnega urada za komuniciranje zelo pomembna razvojni element ter neposredna korist oziroma izboljšava, ki jo bo uresničitev posameznega projekta prinesla uporabnikom in izvajalcem.
Odgovor, kje bodo ministrstva varčevala, je tako pričakovati v prihajajočem tednu. Vlada bo osnutek rebalansa proračuna za letošnje leto obravnavala predvidoma v četrtek, razpravo pa zaključila konec meseca, ko naj bi dokument tudi poslala v DZ. Ministrska ekipa želi namreč v začetku marca že delati v skladu s sprejetim rebalansom, zato ga bo DZ verjetno sprejemal na izredni seji februarja.
V zadnjih dneh je bilo veliko razprave o varčevanju na posameznih področjih, pri čemer igrajo pomembno vlogo tudi prioritete posameznih koalicijskih partneric. Za javna dela se je nekaj več od sprva predvidenega denarja že našlo, v zadnjih dneh pa je več govora o varčevanju v šolstvu. "Ko ni denarja, so vse diskusije težke," je razprave vladne koalicije pred dnevi komentirala ministrica za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti Anja Kopač Mrak. V SD sicer predlaganim varčevalnim ukrepom v šolstvu nasprotujejo in želijo razpravo o tem.
Letošnje leto je sicer vlada zastavila v smeri nadaljevanja prizadevanj za konsolidacijo javnih financ in ohranitev gospodarske rasti. Poleg tega naj bi bili v ospredju med drugim upravljanje državnega premoženja, prestrukturiranje gospodarstva in priprava nekaterih reform, kot je zdravstvena.
