Reševanje somalijske deklice, ki je ostala sama na begu pred vojno, je včeraj dočakalo nov korak v parlamentu. Poslanci Peter Vilfan (ZaAb), Matjaž Han (SD), Matjaž Hanžek (ZL) in Franc Jurša (DeSUS) so predstavili predlog spremembe zakona o tujcih, s katero bi pomagali, da bi deklica prišla živet k svoji sestri v Slovenijo. »Slovenska zakonodaja, enako kot vsepovsod po svetu, ne ponuja odgovorov za vse situacije, ki jih prinese življenje. Zdi pa se nam, da se je treba takrat, ko se soočimo s takšno situacijo, v konkretnem primeru gre celo za življenjsko ogroženost, odzvati takoj in poiskati rešitev,« je dejal Vilfan.
Zakonodaja na poti
Prihod štirinajstletne deklice, ki je izgubila starše in je trenutno v Etiopiji, trenutno preprečuje zakonodaja, ki sestram, bratom ter drugim družinskim članom beguncev ne omogoča združitve. Zakon dovoljuje le združitev zakoncev ali staršev z otroki. »Vedeti pa moramo, da so predstave o tem, kdo je član ožje družine, predstave iz našega sveta. Teh predstav ne smemo vsiljevati beguncem, ki jim je vojna družine razbila,« je dejala pravna zastopnica obeh sester, svetovalka za begunce Mojca Nadles. »V teh družinah velikokrat manjkajo starši in potem sestre in bratje skrbijo drug za drugega ali pa vnuki živijo s starimi starši.«
Predlog spremembe zakona o tujcih ponuja »orodje« vladi, da v izjemnih primerih, kakršen je tudi primer somalijske deklice, presodi, ali je združitev družinskih članov upravičena ali ne, je pojasnil Vilfan. »S tem ne bi bila vrata Slovenije nič bolj ali manj odprta,« je zavrnil bojazni tistih, ki želijo omejiti migracijske tokove. Ministrstvo za notranje zadeve, ki odloča o prošnjah za združitev družine, bi namreč lahko v vsakem konkretnem primeru presodilo, ali je prošnja upravičena ali ne.
Poslanec Han je dejal, da predloga ni podpisal kot politik, ampak kot »človek, ki ima možnost zadeve spremeniti in rešiti«. »Edina želja deklice je, da se vrne v objem svoje družine,« je spomnil. Franc Jurša je dejal, da njegova poslanska skupina želi pomagati ljudem, ki so v veliki življenjski stiski. Nekdanji varuh človekovih pravic, poslanec Matjaž Hanžek, pa je spomnil, da se bliža božič, »praznik, ki temelji na zgodbi beguncev, prebežnikov, ljudi, ki potrebujejo pomoč«. »V Sloveniji se veliko govori o tem, da je treba odpreti vrata tujemu kapitalu, ko je treba zaščititi ljudi, ki jih pobijajo, nastanejo velike težave,« je opozoril Hanžek. Nadlesova je sicer opozorila, da so takšni primeri, kot je somalijski, izjemno redki in da nikakor ni mogoče pričakovati, da bi s spremembo zakonodaje v Slovenijo naenkrat začeli množično prihajati begunci.
SMC predlaga natančnejše opredelitve
O primeru somalijske deklice bo v kratkem absolutno prednostno odločalo tudi ustavno sodišče. Če bo predlog spremembe zakonodaje sprejet na parlamentarnem odboru za notranje zadeve, bodo o tem ustavni sodniki obveščeni. Ustavno sodišče je sicer že dvakrat pozvalo državni zbor, naj se do primera opredeli. Sprememba bi tudi za sodnike lahko bila znamenje, da je prihod deklice v Slovenijo možen.
Vilfan je omenil, da vlada preverja, ali je možna posebna diplomatska rešitev za deklico, kar je pozitivno. Vendar od vlade pričakuje tudi dolgoročnejšo, sistemsko rešitev v okviru zakona. Na vlado je pismo naslovila tudi predsednica komisije državnega zbora za peticije, človekove pravice in enake možnosti Eva Irgl (SDS). »Sestri imata le druga drugo, zato menim, da bi morala vlada poiskati možnost, da se ta zahteven primer, zlasti ker je deklica še otrok, reši čim prej v korist obeh,« je zapisala. Vlado je vprašala, kaj namerava storiti za rešitev. Stranka SDS se za zdaj sicer še ni odločila za podporo spremembi zakona. Vilfan, ki je s poslanci SDS govoril, pa je ocenil, da spremembi ne nasprotujejo. Pričakovati je mogoče tudi podporo stranke NSi, ki pa bo predvidoma kasneje predlagala, da naj se število takšnih primerov omeji z letno kvoto.
Le iz poslanske skupine SMC so včeraj sporočili, da predlagane novele ne bodo podprli. Poslanka SMC Jasna Murgel je dejala, da bo primer reševalo ustavno sodišče, poslanci SMC pa naj naj bi podrobne pripombe na vsebino zakona podali v parlamentarni proceduri. Murglova je predlagala, da bi v zakonu natančno opredelili, za katere sorodnike in posebne okoliščine bo zakon veljal. »Na odločitev ustavnega sodišča še čakamo, prizadevamo pa si za čimprejšnjo rešitev dekličine stiske, tudi s spremembo zakonodaje, če bo ustavno sodišče tako presodilo,« so včeraj sporočili tudi z ministrstva za notranje zadeve. Dodali pa so, da otroka ne morejo zaščititi, dokler je ta zunaj ozemlja republike Slovenije.
Mož dekličine sestre, Faysal H. W., ki z družino že štiri leta živi v Mariboru, je bil včeraj vesel novice, da se je v parlamentu začela zakonodajna procedura. »Žena je v nedeljo govorila s sestrico po telefonu in ji je povedala, da se v Sloveniji politiki pogovarjajo o njej,« je povedal za Dnevnik. Sestra v Mariboru je edini sorodnik, ki z deklico, ki trenutno živi v nezaščiteni kolibi pri tujih ljudeh, sploh komunicira. »Na rešitev čakamo že skoraj dve leti. Vse, česar si želiva v novem letu, je, da bi bila ženina sestra, ki je kot najin otrok, končno z nami.«
