Novim strankam na levici, ki bodo nastopile na evropskih volitvah, se bo pridružila še Iniciativa za demokratični socializem (IDS), katere ustanovni kongres bo 8. marca. »Za zdaj še sestavljamo statut, zato o notranji strukturi in o tem, kako bo urejeno predsedovanje, še ne moremo govoriti,« je včeraj povedal predstavnik bodoče stranke Luka Mesec. »Bolj kot posamezne politične obraze bomo v ospredje postavljali program,« pa je napovedal član IDS Rok Kogej. »Omejevali bomo trajanje mandatov in število ponovitev mandatov na vodilnih mestih v stranki. Odločanja ne bomo prepuščali muham posameznikov, ki bodo ta mesta zasedali, ali strankarskemu boju za volilne glasove,« je bil kritičen do delovanja že uveljavljenih strank.
Naprej, v socializem
Na družbenih omrežjih ima iniciativa okoli tri tisoč podpornikov, Mesec pa pravi, da je v sestavljanje statuta redno vključenih okoli šestdeset ljudi. »Zavzemamo se za solidarno, socialno in pravično Evropo,« pravi Kogej. »Ne delamo si utvar, da bo do uvedbe socializma prišlo z danes na jutri, to bi bilo naivno. Vendar nas to ne odvrača od boja za boljšo družbo. V tem boju se ponosno umeščamo v bogato politično tradicijo socializma in komunizma.«
Stranke, ki napovedujejo »drugačno« delovanje, kot je značilno za etablirano politiko, imajo sicer ob svojem ustanavljanju med volilci relativno veliko podporo. Pri eni od lanskih meritev javnega mnenja je agencija Ninamedia ob vprašanju volilcem, ali bi volili IDS, namerila štirinajst odstotkov glasov. »Res je, da bi ob soočenju z drugimi strankami ta odstotek padel,« je razložil direktor agencije Nikola Damjanić. »Vendar je kot prva informacija o tem, kolikšnemu odstotku volilcev je bodoča stranka simpatična, to soliden rezultat.« Ob tem ne gre spregledati, da je bila po javnomnenjski raziskavi Politbarometer stranka Solidarnost pred svojo ustanovitvijo simpatična še precej višjemu odstotku anketirancev – da bi jo lahko podprli, je tedaj odgovorilo kar 44 odstotkov vprašanih. Po decembrskem javnomnenjskem merjenju Vox populi tik po ustanovnem kongresu bi Solidarnost, tokrat soočeno z drugimi strankami, volilo dobrih 6 odstotkov opredeljenih anketirancev, po raziskavi mesec dni kasneje pa ne bi več dosegla štiriodstotnega praga za vstop v državni zbor.
»Očitno je na levici prepoznana potreba po oblikovanju alternativne razvojne paradigme, alternativne politične paradigme,« množično ustanavljanje novih strank na levici (ustanovitvi IDS naj bi v prihodnjih mesecih sledila še ustanovitev Šoltesove stranke Verjamem) komentira politični analitik Samo Uhan. To, da se je omenjena potreba pojavila, pa po njegovem prepričanju še ne pomeni, da je ta tudi artikulirana ali da ima zelo jasno prihodnost. Vse novonastajajoče stranke oziroma skupine namreč delujejo bolj na ravni debatnih krožkov, prirejanju okroglih miz, kar, kot pravi Uhan, sicer ni nič narobe, »se pa volilcev na tak način ne dotakneš«. Zato je ustanavljanje množice novih strank lahko tudi kontraproduktivno. Uhan je že ob ustanovitvi Solidarnosti izrazil prepričanje, da je uspešen nastop tovrstnih strank zelo verjetno povezan z nastankom širše leve koalicije pred volitvami.
Tudi s Sirizo
Da razmišljajo o sodelovanju z drugimi strankami levice, so nam v IDS že potrdili. V Sloveniji se dogovarjajo o oblikovanju predvolilne koalicije za evropske volitve s strankama TRS in Demokratično stranko dela, odprte pa so še možnosti za dogovor s Solidarnostjo. »Pozdravljamo ustanovitev stranke, veselimo se sodelovanj, pogovorov in morebitnega povezovanja,« je bil kratek član predsedstva Solidarnosti Damjan Mandelc. Neformalne ocene pred evropskimi volitvami kažejo, da bi se za to, da bi morda dosegle eno poslansko mesto v evropskem parlamentu, v koalicijo morale povezati kar vse omenjene (nove leve) stranke. IDS sicer napoveduje, da se bo na evropski ravni vključila v skupino Evropske levice, v katero med drugim spadajo nemška Levica in grška Siriza.
Nedvomno pa ustanovitve še ene stranke že uveljavljene stranke na levici ne bodo pozdravile. Kot je pred kratkim dejal prvak SD Igor Lukšič, je »tovrstno veseljačenje po političnem prostoru nekaj, čemur je treba narediti konec«. Po njegovem prepričanju vlada ne more biti stabilna, »če je ne sestavljajo stranke, ki so organizirane, sposobne izvoliti predsednike in zmorejo neki programski output«.