Najmanj sedemnajst članov poslanske skupine Pozitivne Slovenije (PS) naj bi danes izstopilo iz nje. Tudi če ta številka drži, pa ni gotovo, ali se bodo vsi odhajajoči pridružili novi poslanski skupini nepovezanih poslancev. Nekateri namreč razmišljajo, da bi postali nepovezani poslanci. Zagotavljajo pa, da bodo še naprej podpirali sedanjo vlado.
Pri Bratuškovi niso bili vsi dobrodošli
Novopečeni predsednik Pozitivne Slovenije Zoran Janković je včeraj ob 16. uri sklical sejo sveta Pozitivne Slovenije, čeprav je njen sklic v pristojnosti predsednice sveta, to pa je njegova tekmica na petkovem volilnem kongresu stranke Alenka Bratušek. Bratuškova je Jankovića za kršitev statuta »kaznovala« tako, da je ob isti uri v vladne prostore na pogovor povabila poslanke in poslance PS. A ne vseh. Osem jih je izločila s seznama povabljenih, in sicer tiste, za katere je ocenila, da Jankovića najodločneje podpirajo.
Nepovabljene poslanke in poslance je premierkino ravnanje užalilo. Označili so ga za otročje in privoščljivo in dodali, da predsednica vlade pri izbiri povabljencev ni imela najbolj srečne roke, saj naj bi na sestanek pritegnila tudi nekaj takih, ki so naklonjeni Jankoviću, ne njej. Ljubljanski župan je samovoljno sklicani svet stranke nato preložil za dve uri. Nanj je prišlo 10 od 27 poslank in poslancev PS – Alenka Bikar, Renata Brunskole, Branko Ficko, Lejla Hercegovac, Jožef Kavtičnik, Janja Klasinc, Tina Komel, Stanko Stepišnik, Matjaž Zanoškar in Melita Župevc. Kasneje se jim je pridružil še Brane Golubovič, ki pa je že napovedal, da bo vrste PS zapustil, ni pa se še odločil, ali se bo pridružil novi poslanski skupini.
Namen sestanka pri Jankoviću je bil sprejeti tri sklepe: da Alenka Bratušek ostane premierka, da koalicijsko pogodbo dopolnijo s terminskim načrtom za izvedbo nekaterih ključnih projektov, pomembnih za razvoj Slovenije, in da zavrnejo poskuse vmešavanja drugih strank v PS. Dogovorili so se, da bodo poslanci PS še naprej konstruktivno sodelovali z vlado Alenke Bratušek, vendar se bodo ob tem tudi trudili, da vlada uresničuje njihov program.
Odstop z odlogom?
Danes naj bi bilo tudi jasno, za kakšne nadaljnje korake se bo odločila premierka Bratuškova, o čemer se bo pogovarjala tudi s predsednikom države Borutom Pahorjem. Po nekaterih napovedih bi lahko že danes odstopila s premierskega mesta. A bi to pomenilo, da bi bile – glede na roke, ki jih določa zakonodaja – volitve sredi julija. Mnenja o tem, ali jih je tedaj sploh mogoče izpeljati, so različna. Predsednik državnega zbora Janko Veber nam je dejal, da je to mogoče, saj da je ustavno sodišče kot sporno presodilo izvedbo referenduma v počitniških mesecih, medtem ko izvedbe volitev v tem času zakon ne omejuje. »Najbrž bi bilo res primerneje, če volitve ne bi bile v času dopustov, a če stvari ne funkcionirajo, nima smisla čakati. Gre za državo in posledice sedanjega stanja so že vidne,« je dejal Veber.
Nasprotno je vodja poslancev PS Jani Möderndorfer prepričan, da je treba spoštovati odločitev ustavnega sodišča in torej volitve ne morejo biti v dopustniškem času. Zato naj bi se po nekaterih napovedih premierka nagibala k temu, da bi sicer napovedala odstop, vendar z odlogom. To bi pomenilo, da bi odstopila sredi poletja oziroma na dan, da bi roki, potrebni za razpustitev parlamenta in razpis volitev, omogočili lokalne in državnozborske volitve na isti dan konec septembra ali v začetku oktobra. S tem bi se podaljšal čas, ko bi imela vlada še polna pooblastila. K tej možnosti se nagiba tudi prvak SD Igor Lukšič, a – kot pravi – le v primeru, če bi ugotovili, da ima vlada v parlamentu še potrebno večino, da bi lahko s polnimi pooblastili izpeljala še nekatere nujne projekte (zlasti kohezijske).
Lukšič: Bratuškovi so odrekli podporo v njeni stranki
Po naših informacijah pa tako med poslanci, ki so blizu Bratuškovi, kot v njenem kabinetu niso redki, ki želijo, da premierka vendarle ne bi odstopila, temveč bi šla v parlament po zaupnico in jo dobila. Takšno njihovo prepričevanje pa nekateri naši sogovorniki razumejo predvsem kot željo, da si ne bi (preveč) skrajšali poslanskega mandata oziroma da bi še ohranili službe v premierkinem kabinetu.
Menda pa Bratuškova takšni rešitvi ni naklonjena. Prav tako je ne podpirajo naši sogovorniki iz drugih vladnih strank. Kot pravi Lukšič, bi to pomenilo, da Bratuškova ne bi držala obljube in bi odločitev prenašala na koalicijske partnerje. Večkrat je namreč poudarila, da v primeru, če nima podpore za vodenje stranke, ne more v drugih strankah iskati podpore za vodenje vlade. »Mi nismo tisti, ki smo pripeljali do sedanje situacije, v njeni stranki so ji odrekli podporo,« poudarja prvak SD.
