Člani mandatno-volilne komisije (MVK) državnega zbora so kljub včerajšnji večurni razpravi odločanje o morebitnem prenehanju poslanskega mandata Janezu Janši odložili na kasnejši čas. Sklenili so ustanoviti posebno komisijo, v katero bo vsaka poslanska skupina imenovala po enega strokovnjaka za ustavno pravo, da bi povedali, ali bi bilo to, če bi Janša zaradi zaporne kazni ostal brez poslanske funkcije, ustavno sporno. Zakonodajno-pravna služba (ZPS) državnega zbora je v svojem mnenju že zapisala, da bi lahko bilo. In ker je vsaj deset ustavnih in drugih pravnikov, ki so se o tem doslej javno izrekali, povedalo vsak svoje mnenje, poslanec Združene levice Matjaž Hanžek ni pretirano optimističen, da bo prelaganje odločanja o morebitnem odvzemu mandata Janezu Janši obrodilo kakšne sadove.
Mnenje na mnenje
»Kadar hočeš nekaj zavlačevati, ustanoviš komisijo ali greš popravljat zakone. Tudi če bomo dobili mnenje še dvajsetih pravnih strokovnjakov, ne bo nič drugače. Eni bodo govorili tako, drugi drugače, zato bo še večja zmešnjava. Poslanci moramo prevzeti odgovornost in reči: ali sem za to, da je v državnem zboru nekdo, ki je kaznovan zaradi korupcije, ali ne. Ne glede na mnenje naslednje množice pravnih strokovnjakov,« meni Hanžek, edini član MVK, ki je želel, da bi se o tem, ali Janša lahko ostane poslanec, izrekli že včeraj. Toda drugi so ga preglasovali.
Zaplet je nastal zaradi 9. člena zakona o poslancih, po katerem tistemu, ki je bil obsojen na več kot šestmesečno nepogojno zaporno kazen, mandat samodejno preneha, če državni zbor ne odloči drugače. Pravna mnenja se krešejo okoli tega, ali to določilo velja le za poslance, ki so bili obsojeni v času, ko so že opravljali to funkcijo, ali tudi za tiste, ki so bili obsojeni pred prevzemom mandata in so, kot Janez Janša, za poslanca kandidirali iz zapora.
Strle: Nihče ni vplival na nas
ZPS meni, da bi lahko bilo to, če bi Janezu Janši funkcija prenehala po 9. členu zakona o poslancih, ustavno sporno, saj ocenjujejo, da določila tega zakona veljajo le za tiste, ki so bili obsojeni na nepogojno zaporno kazen, daljšo od šestih mesecev, v času, ko so že opravljali poslanski mandat. »Naša presoja je popolnoma samostojna. Nihče ni vplival na nas, nobenih nečistih misli ali namenov ni bilo. To zadevo smo preučevali že globoko pred volitvami, ker smo predvidevali, da se to lahko zgodi in da to ni lahek pravni problem,« je pojasnil Božo Strle, vodja ZPS.
Pravniki državnega zbora torej menijo, da zakon o poslancih za tiste, ki so bili obsojeni pred pridobitvijo funkcije, ne velja, Mitja Horvat, predsednik MVK in poslanec Stranke Mira Cerarja, pa ocenjuje nasprotno. Utemeljitev za svoje mnenje je našel v 5. členu zakona o poslancih, ki pravi, da se ne sme nikogar ovirati pri kandidiranju za poslanca. »Torej zakon o poslancih ureja tudi vprašanje, ki je predmet zakona o volitvah v državni zbor. Tako odpade razmišljanje, da lahko pri zakonu o poslancih govorimo samo o tistih, ki so že izvoljeni in že izvršujejo mandat,« razloži Horvat. Za primerjavo, kam bi to lahko pripeljalo, doda: »Grozljivo sporočilo javnosti je, da lahko v Republiki Sloveniji kriminalne združbe ustanovijo stranko, gredo na volitve, po svojem omrežju dosežejo ugoden volilni rezultat in po zakonu o volitvah v DZ izvršujejo zakonodajno funkcijo.« Predsednik MVK se zato zavzema, da bi ustavnopravni strokovnjaki preučili zakon o poslancih tudi upoštevaje njegov 5. člen in morda – tako kot Horvat – ugotovili, da zakon ne velja le za že izvoljene poslance.
