Zaradi lanske novele zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju ter spremenjenega pravilnika o določanju zavarovalne osnove nekateri nosilci kmetij po novem plačujejo tudi do sedemkrat višje prispevke za zdravstveno, pokojninsko in invalidsko zavarovanje kot doslej.
Prej 180, zdaj 1200 evrov na mesec
Ti prispevki pri nosilcu 130-hektarske kmetije v severovzhodni Sloveniji namesto prvotnih 180 evrov po novem znašajo 1200 evrov na mesec. In ker je dolžan to obveznost poravnati le na podlagi obvestila o določitvi zavarovalne premije, ki so mu ga poslali z davčne uprave, in ne na podlagi odločbe, se na odmerjeni znesek ne more pritožiti. Zato Sindikat kmetov Slovenije (SKS) od pristojnih zahteva vzpostavitev prejšnjega načina obračunavanja prispevkov za socialno varnost.
Težave imajo predvsem tisti kmetje, ki so letos na novo vstopili v sistem vodenja knjigovodstva. V preteklosti so namreč pristojni ugotovljeni dohodek na kmetiji (zakon govori o dobičku) kot osnovo za izračun prispevkov za socialno varnost delili s številom članov te kmetije, ki so zavarovani iz kmetijske dejavnosti in so plačevali pavšalni znesek (okoli 180 evrov na mesec). Po novem pa ves dobiček, ki ga ustvari kmetija, pripišejo nosilcu, zato ta prispevke za pokojninsko in zdravstveno zavarovanje plačuje od bistveno višje osnove.
O kmetijstvu le nekaj lepih fraz
Preostali člani kmetije, ki so zavarovani iz kmetijske dejavnosti, še naprej plačujejo pavšalni znesek, ki, kot rečeno, znaša okoli 180 evrov na mesec. SKS se zato zavzema, da se dohodek kmetije pri računanju osnove za plačilo socialnih prispevkov razdeli na toliko članov, kolikor jih je zavarovanih iz kmetijske dejavnosti. V tem primeru bi bila finančna obremenitev kmetije kot celote precej manjša, in ker bi vsi njeni člani, ki ustvarjajo prihodek, v pokojninsko in zdravstveno blagajno vplačevali enako, bi imeli kasneje tudi enake pokojnine.
Vodstvo SKS je s tem problemom včeraj pisno seznanilo tudi najverjetnejšega mandatarja Mira Cerarja. Od njega hkrati pričakujejo, da bo njegova ekipa, če bo res uvedla davek na nepremičnine, kot predvideva osnutek koalicijske pogodbe, iz obdavčitve izvzela vse gozdne in kmetijske površine ter objekte, ki služijo pridelavi hrane. Sicer pa podpredsednik sindikata Roman Žveglič o predlagani koalicijski pogodbi pravi: »Kar zadeva kmetijstvo, je v njej le nekaj lepih fraz, in to je vse. Kmetje pa si predvsem želimo kmetijskega ministra, ki bo na tem položaju ves mandat, torej štiri leta.« Dodajmo, da je to zdaj že davnega leta 2000 skoraj uspelo Francu Butu (minister je bil tri leta in pol). Za njim se je v tem času zvrstilo šest ministrov, od tega sta bila dva (Milan Pogačnik in Dejan Židan) na tem stolčku po dvakrat. tat
