Srčni bolniki na diagnostične preglede v UKC Maribor čakajo bistveno dlje, kot znaša zakonska dopustna čakalna doba. Ob stopnji nujnosti »hitro«, ko bi morali priti na vrsto najpozneje v treh mesecih, na cikloergometrijo čakajo slabega pol leta. Ko gre za »redno« obravnavo in bi morali biti na vrsti v pol leta, pa čakajo kar 15 mesecev.
V Celju dodatnih pacientov ne morejo sprejeti
Tudi na ultrazvok srca bolniki namesto zapovedanih največ treh mesecev čakajo skoraj pol leta, na tako imenovani holter srca pa slabih pet mesecev. V bolnišnici zatrjujejo, da so se čakalne dobe tako podaljšale zaradi zgolj enega ambulantnega tima za to področje, ki ga financira Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije. Ta tim strokovnjakov mora namreč opraviti tudi dve tretjini hospitalne diagnostike (za bolnike, ki se zdravijo bolnišnično, op. p.).
Kot smo že poročali, so bolnike v mariborskem UKC pristojni obveščali, da jim ne morejo zagotoviti zdravljenja v zakonskem roku in da se lahko preusmerijo v druge centre. Nekateri naj bi dobili namige, naj razmislijo o zdravljenju čez mejo. V bližnji celjski bolnišnici so nam med tem potrdili, da so se začele nekatere čakalne dobe v zadnjem času podaljševati tudi pri njih. Povprečna čakalna doba na koronarografijo s stopnjo nujnosti »hitro« se je na primer v zadnjih treh mesecih povečala z 90 na 100 dni, s stopnjo nujnosti »redno« pa s 120 na 200 dni. »Dodatnih pacientov v SB Celje ne moremo sprejeti,« je bil o možnosti, da bi prevzeli še del bolnikov z mariborskega konca, kratek predstojnik Kardiološkega oddelka asist. dr. Dragan Kovačić.
Dogovor med ljubljanskim in mariborskim UKC?
V ljubljanskem UKC pravijo, da dogajanje v UKC Maribor ne vpliva na njihove čakalne dobe na preiskave srca, je pa po njihovem potreben dogovor z UKC Maribor glede prevzema bolnikov s srčnim infarktom iz severovzhodne Slovenije. Kot smo že poročali, so v UKC Maribor trije od petih interventnih kardiologov zaradi nezadovoljstva s plačilom za posege zunaj rednega delovnega časa umaknili soglasje za stalno pripravljenost, bolnišnica bi lahko zato imela v prihodnjih tednih težave z organizacijo 24-urne oskrbe pacientov s srčnim infarktom.
»Verjetno bo treba del ljubljanskih splošnih internističnih bolnikov, ki ne potrebujejo oskrbe v terciarnem centru, preusmeriti. Posteljne zmogljivosti internističnih oddelkov, predvsem kliničnega oddelka za kardiologijo, ki bo najbolj obremenjen klinični oddelek, namreč ne bodo zadoščale za dodatno število bolnikov iz severovzhodne regije,« je opozorila predstojnica Kliničnega oddelka za kardiologijo UKC Ljubljana prof. dr. Mirta Koželj.
