Da je Slovenija močno razdeljena dežela, pokaže tudi trg dela. Medtem ko je v Pomurju in Zasavju brez zaposlitve skoraj vsak peti, je na Gorenjskem brezposeln »le« eden od desetih.Bogomir Kovač z ljubljanske ekonomske fakultete pojasnjuje, da je to povezano z zgodovino. »Zasavje in Pomurje ste že tradicionalno manj razviti regiji, položaj v njiju pa se je še poslabšal po propadu gigantskih socialističnih tovarn, enako kot v Mariboru. Poleg tega v teh regijah primanjkuje malih in srednje velikih podjetij. Po drugi strani je zlasti na Gorenjskem podjetništvo že po tradiciji močno razvito, v nekoliko preoblečenih oblikah so s tujimi naložbami preživela tudi podjetja, kot sta Iskra in Sava,« ugotavlja Kovač.

Po mnenju ekonomista je za sedanje razmere v veliki meri kriva država, ki že več desetletij nima ne gospodarske ne regionalne politike. Na problematična območja ne znamo pripeljati zasebnega kapitala, položaj poslabšujeta tudi razdrobljenost in šibkost občin. Te so usmerjene predvsem v črpanje državnih sredstev za svojo infrastrukturo, nimajo pa želje in znanja, da bi naredile resnejši razvojni premik.

Za razvoj povsem neustrezno lahko ocenimo tudi zaposlovalno politiko, ki pomaga podjetjem z oprostitvijo plačila prispevkov le za tiste, ki so vsaj pol leta brezposelni. Če tako kot na primer zlata gazela 2012 Dewesoft zaposlijo sedem mladih, ki so pravkar končali študij, jim država svetuje, naj nove sodelavce najprej pošljejo za pol leta v breme državi (!?).

V Muri izgubilo delo več kot 2000 ljudi

V Pomurju se je brezposelnost najbolj povečala po stečaju Mure, ki je pred stečajem leta 2009 zaposlovala 2760 ljudi. Če temu dodamo še stečaje Elrada, Avtoradgone, Tehnostroja, Mizarstva Ljutomer, PGP Ljutomer, Tovarne polnilne opreme, Pomurke – mesne industrije, Pomurskega tiska... ter »prijateljske« prevzeme in odseljevanja, ni niti malo presenetljivo, da se najvišja stopnja brezposelnosti tam ohranja že več kot desetletje.

V murskosoboški območni službi zavoda za zaposlovanje po letošnjem stečaju Aha Mure sicer ne pričakujejo tako velikega povečanja števila brezposelnih, še vedno pa ostaja neznanka, koliko od 460 delavcev bo nadaljevalo delo, saj so vsi zaposleni le še za dva meseca. Prav tako ni znano, kako se bodo rešile težave v Nafti Lendava, kjer je zaposlenih več kot sto delavcev. Največ možnosti za zaposlitev je v industrijski coni občine Odranci, kjer je na voljo do tristo delovnih mest, nekaj zaposlitev pa je napovedanih tudi v še delujočih tekstilnih podjetjih. Za Pomurje so sicer izjemno pomembna javna dela, prek katerih je zaposlenih kar 800 ljudi.

Letos je Pomurju neslavni sloves »brezposelne regije« prevzelo Zasavje, predvsem zaradi stečaja podjetja Svea Zagorje in odpuščanj v Rudniku Trbovlje-Hrastnik. Dvig brezposelnosti so že lani povzročili stečaja Gradbenega podjetja Hrastnik in Sijaja, odpuščanja v Fortuni Pil in IBT PIN Trbovlje, še prej pa so zasavsko regijo zaznamovali stečaji podjetij SGP Zasavje, PAK-4 in Lesna industrija Litija ter odpuščanja v Lafargeu.

Z naraščajočo brezposelnostjo se že vse od začetka krize spopadajo tudi na območju Maribora. Tu so se v primežu prisilnega brezdelja znašli gradbeništvo, kovinarstvo in tekstilna industrija, saj so stroje zaustavili v TDR Metalurgiji Ruše, Siemens Transportation Systems, Cestnem podjetju Maribor, Novi Metalni, Konstruktorju VGR, Granit Gradbeništvu, Almontu, Sanitecu, Himarju... Letos so stečaji doleteli še MTT tekstil, v katerem je delo izgubilo 90 delavcev in v podjetju Kristal T. G. iz Ruš, kjer so odpustili 76 oseb.

Največje povečanje brezposelnosti na Goriškem

Nekaj optimizma zbuja dejstvo, da večjih napovedi stečajev ali odpuščanj v Pomurju trenutno ni. Glavni akterji na trgu dela postajajo manjši delodajalci z majhnim številom delovnih mest. V prisilni poravnavi je podjetje Aha Emmi iz Slovenske Bistrice, kjer pa upajo na uspešno prisilno poravnavo ter ohranitev obstoječih delovnih mest. Največ možnosti za zaposlitev naj bi bilo v občini Lenart pri manjših in srednje velikih podjetjih v kovinarski, elektro in gradbeni dejavnosti.

Nekoliko drugače je na Ptuju, kjer pričakujejo okoli sto novo prijavljenih brezposelnih zaradi stečaja podjetja Tehcenter, ki se ukvarja s proizvodnjo metalurških izdelkov. Ker gre večinoma za kadre, po katerih je stalno povpraševanje, na zavodu predvidevajo, da se bo uspelo kar lepemu številu delavcev zaposliti pri novih delodajalcih. V tamkajšnjem okolju so zagnali tudi več gradbenih projektov, ki so priložnost za kader iz kovinske in elektro montaže. Zaposluje se največ v manjših podjetjih, ki si posel iščejo na nemškem in avstrijskem trgu. Za ženske je manj možnosti, delo dobijo predvsem kot natakarice, čistilke in za pomoč v kuhinji. Naj ob tem omenimo, da je tudi sicer delež žensk med vsemi brezposelnimi v zadnjih letih močno porasel – od junija 2011 s 46,9 na 50 odstotkov.

V zadnjih letih so se razmere močno poslabšale tudi na Goriškem, ki je bila v prejšnjem desetletju regija z najnižjo stopnjo brezposelnosti v državi. Od leta 2008 se je število brezposelnih skoraj potrojilo, zlasti zaradi stečaja Primorja, kjer je ostalo brez dela skoraj tisoč oseb, in težav z njim povezanih izvajalcev. Goriško regijo, ki je po stopnji brezposelnosti sicer še vedno pod slovenskim povprečjem, rešuje predvsem čezmejno delo, še posebej v Italiji, kjer se ponujajo možnosti v računalništvu, elektro industriji in kovinarstvu. Veliko mladih (tudi visoko izobraženih) se odloča za dela v kuhinji in strežbi, delajo kot sobarice, pomožni delavci v proizvodnji, gradbeništvu in kmetijstvu. Zaslužki so vseeno boljši kot v Sloveniji.

Rekordno leto stečajev

Samo zaradi stečajev je od začetka leta 2008 do konca junija letos izgubilo delo več kot 35 tisoč ljudi, največ leta 2009 – dobrih 9000. V stečajni rekorderki Muri je bilo pred stečajem 2009 zaposlenih 2760 delavcev. Sledita ji Vegrad (na cesto je šlo 1658 ljudi) in Prevent, kjer je delovno knjižico dobilo 1200 zaposlenih. Do konca maja letos se je v stečajnem postopku na novo znašlo že 634 podjetij, kar kaže, da bi lahko letos podrli lanski neslaven rekord. Lani se je namreč stečajni postopek začel v 941 podjetjih, kar je skoraj za 60 odstotkov več kot leta 2012.

Vendar pa stečaji niso edini krivec za naraščajočo bedo. Številke že vsa leta kažejo, da se največ ljudi na zavod za zaposlovanje ne napoti zaradi propada podjetja, temveč zato, ker jim je potekla zaposlitev za določen čas. Med nekaj več kot 50 tisoč osebami, ki so se v letošnjem prvem polletju prijavili na zavodu, je bilo namreč takšnih več kot polovica (dobrih 26 tisoč). Iskalcev prve zaposlitve je bilo nekaj manj kot sedem tisoč, stečajnikov pa le dobrih dva tisoč.

Slovenija Brezposelnost