V Evropski uniji je od izbruha krize do lani izginilo okoli 10 milijonov delovnih mest. Najslabše so jo odnesli mladi in tisti z nižjo stopnjo izobrazbe. Skupaj je brezposelnih že čez 26 milijonov Evropejcev. Dohodkovna neenakost, če upoštevamo zgolj dohodke, ki jih posamezniki ustvarijo na trgu, se je v mnogih državah drastično povečala.
Najnovejši podatki Eurostata za leto 2013 oziroma 2012 kažejo, da se je dohodkovna neenakost, brez upoštevanja socialnih transferjev, merjena z Ginijevim količnikom, od leta 2008 do leta 2012 v EU v povprečju povečala za 1,6 točke na 51,3 točke.
Grčija rekorderka v neenakosti
A povprečje ne razkriva drastičnih sprememb v državah, ki jih je gospodarsko-finančna kriza najbolj prizadela. V Grčiji se je Ginijev količnik razpoložljivega dohodka brez upoštevanja socialnih transferjev v petih kriznih letih povečal za kar 7,8 točke na 56,9 točke; na Danskem za sedem točk, na Portugalskem za 5,7 točke. Tudi v slednjih dveh državah Ginijev količnik krepko presega 50 točk, kar kaže na veliko neenakost.
K drastičnim skokom dohodkovne neenakosti je najbolj prispevala brezposelnost, tudi na Danskem, kjer se je med krizo podvojila na sicer še vedno primerjalno nizkih 7,6 odstotka. Sicer pa raziskovalci skok dohodkovne neenakosti na Danskem pripisujejo predvsem širjenju slabo plačanih študentskih del, zato sprememb na Danskem ni mogoče v celoti primerjati s tistimi v državah PIIGS.
Pričakovano je, da globoke gospodarske krize povečujejo tržno dohodkovno neenakost. A skrb zbujajoče je, da se tržna dohodkovna neenakost v najbolj razvitih državah sveta vztrajno zvišuje že več desetletij. Kriza je ta proces le še pospešila in vprašanje je, ali bo gospodarsko okrevanje trend kakor koli ustavilo.
Rešuje nas le prerazdeljevanje
Tako se kot edini stabilizator dohodkovnih razlik med gospodinjstvi kažeta davčna politika in socialni transferji, torej, socialna država, za katero mnogi mislijo, da je, vsaj v Sloveniji, odmrla. Po podatkih Eurostata se je Ginijev količnik razpoložljivega dohodka ob upoštevanju socialnih transferjev med krizo v EU v povprečju celo znižal, in sicer za 0,3 točke. Evropejci smo torej danes dohodkovno nekoliko bolj enaki kot pred krizo.
Velja opozoriti, da se Ginijev količnik po socialnih transferjih v minulem slabem desetletju nekako vrti okoli 30,6 točke, medtem ko tržna neenakost rahlo narašča. EU torej s socialnimi politikami več kot uspešno parira negativnim dohodkovnim trendom na trgu dela, ki jih v grobem lahko pripišemo izginjanju delovno intenzivnih delovnih mest in vse hitreje rastočim dohodkom v zgornjem delu plačne lestvice.
Ko pogledamo Ginijev količnik razpoložljivega dohodka, vključujoč socialne transferje, ugotovimo, da je Grčija med krizo s pomočjo socialne politike uspela izničiti skoraj celotno povečanje dohodkovne neenakosti; povečala se je za »le« 0,9 točke na 34,3 točke. Na Danskem se je Ginijev količnik ob upoštevanju socialnih transferjev povečal za tri točke, kar je sicer največ med vsemi članicami EU, na Portugalskem pa je država s socialno politiko dohodkovno neenakost uspela med krizo celo zmanjšati za 1,3 točke.
Zanimiv je podatek za novih 12 članic EU, ki kaže, da se dohodkovna neenakost v skupini v povprečju vztrajno znižuje od leta 2004. In to tako neenakost v dohodkih, ki jih gospodinjstva ustvarijo na trgu, kot ob upoštevanju socialnih transferjev. Če pogledamo zgolj krizni čas, pa se je Ginijev količnik znižal za eno točko.
Slovenija v zlati sredini
In kje je v tej zgodbi Slovenija? Pred dobrimi tremi leti smo v Dnevnikovem Objektivu objavili članek na temo dohodkovne neenakosti v Sloveniji. Takrat smo ugotavljali, da je bila Slovenija v zadnjem letu pred krizo ena dohodkovno najbolj enakih držav na svetu, ključno vlogo pri tem pa je igrala prav socialna država oziroma prerazporejanje dohodka od tistih z višjimi do tistih z nižjimi dohodki.
Podobno lahko ugotovimo tudi danes, ko smo zakorakali že v šesto leto krize. Tržni Ginijev količnik se je med krizo povečal za 2,7 točke, medtem ko je v predkriznih letih vztrajno padal. Podobno kot preostala Evropa je tudi Slovenija uspela s socialnimi politikami zajeziti rast dohodkovne enakosti. S socialnimi transferji je uspela izničiti večino rasti dohodkovne neenakosti zaradi izgube delovnih mest; tako se je Ginijev količnik po socialnih transferjih povečal le za 0,3 točke.
Državni statistični urad (Surs) je v okviru raziskave OECD in Eurostata prišel do zanimivih ugotovitev, kako država s svojo socialno politiko vpliva na finančne razmere slovenskih gospodinjstev. Ugotovitve se sicer nanašajo na leto 2008 – podrobni vplivi krize bodo znani šele konec leta 2015.
Povprečneži na najslabšem
Na Sursu so tako na primer ugotovili, da država z denarnimi transferji ne sledi splošnemu načelu socialne države, da tistim z nižjimi dohodki namenja več denarnih transferjev, tistim z višjimi dohodki pa manj. Razporeditev finančnih transferjev po petih dohodkovnih razredih pokaže, da ti v prvih treh razredih pričakovano upadajo z rastjo dohodkov, v četrtem razredu so enaki povprečnim, v najvišjem dohodkovnem razredu pa so, presenetljivo, višji od povprečja.
»Razlog za takšno porazdelitev je morda ta, da nekateri socialni transferji niso dodeljeni na osnovi premoženjskega stanja gospodinjstev in jih prejemajo tudi gospodinjstva iz višjih dohodkovnih razredov (denimo dodatek za pomoč in postrežbo in drugi transferji v zvezi z zdravjem),« to posebnost pojasnjujejo na Sursu. Poenostavljeno povedano, gospodinjstva s povprečnimi dohodki jo, ko gre za denarne pomoči socialne države, odnesejo najslabše.
