Župan mestne občine Novo mesto Alojzij Muhič in njegova občinska uprava sta lani načrtovala, da bosta pobrala za 160.000 evrov kazni. A pobrala sta jih za kar 200.000 evrov. Nad »uspehom« občinskih redarjev so bili tako navdušeni, da nameravajo letos pobrati 250.000 evrov kazni, se pravi več kot 50 odstotkov več, kot so načrtovali lani. Kaj jih je vodilo k takemu načrtovanju? Odgovor občine je zapleten: »Letos pričakujemo dodatne prilive iz naslova nalog oziroma pooblastil, ki jih občinski redarji izvajajo na podlagi določb zakona o pravilih cestnega prometa, zakona o javnem redu in miru ter sprejetih občinskih odlokih.« V resnici to ne pomeni nič novega, razumeti gre torej, da bodo novomeški redarji letos morali samo nekoliko bolj zavihati rokave.
Podobno je tudi marsikje drugod. Iz občinskih proračunov je mogoče razbrati, da nekatere občine, ne da bi pri tem morale v »projekt« kar koli vložiti, iz tega naslova načrtujejo dosti večji priliv denarja, kot so ga iztržile lani. Pod drobnogled smo vzeli 12 večjih (mestnih) in turistično bolj razvitih slovenskih občin.
Piran in Bled rekorderja
Tudi v Piranu so lani »uplenili« za polovico več od načrtovanega, tretjino več pa v Kranju in na Bledu. Piranski župan Peter Bossman pojasnjuje, da izjemno povečanje prihodkov glob in kazni ne temelji zgolj na pobranih kaznih zaradi prometnih prekrškov, pač pa so več kazni pobrali tudi cariniki, več so pobrali iz naslova nadomestila za degradacijo in uzurpacijo prostora ter povprečnin oziroma sodnih taks in drugih stroškov na podlagi zakona o prekrških. Dodal je še, da v občini Piran v sklopu delovanja sveta za preventivo in vzgojo v cestnem prometu ter preventivnih akcij občinskega redarstva večkrat na leto izvajajo preventivne akcije na prometnem in drugih področjih ter da ravno zaradi tega v letošnjem proračunu načrtujejo manjši prihodek kot lani. Samo od prometnih zadev naj bi jim v proračun letos kapnilo 170.000 evrov, kar je 30.000 manj kot lani.
Direktor občinske uprave Bled Matjaž Berčon pravi, da pri njih niso bili nikoli pozorni na delež prihodkov iz naslova glob in kazni, kar je najmanj zanimivo, saj je prav Bled v naši raziskavi edina občina, kjer ta prihodek predstavlja več kot dva odstotka celotnega proračuna, medtem ko v večini preostalih občin ne dosega niti odstotka. Berčon visok delež pojasnjuje z velikim obsegom dnevnih obiskovalcev ter podhranjenosti ustrezne infrastrukture. »Na Bledu se sicer trudimo preusmerjati obiskovalce na obrobna, tudi brezplačna parkirišča, vendar je navade in želje po čim bližjem parkiranju težko spremeniti. Po drugi strani so globe in kazni povezane tudi z drugimi prometnimi prekrški, predvsem prekoračitvami hitrosti. Vse te prihodke porabimo bodisi za delovanje skupnega medobčinskega inšpektorata in redarstva občin Bled, Bohinj in Železniki bodisi za vzdrževanje parkirišč,« je pojasnil Berčon in dodal, da se trenutno dogovarjajo za vzpostavitev novega parkirišča na območju bivše tovarne Vezenine.
Nekaterim globe ni treba plačati
Če so občinski redarji uspešni pri pobiranju glob zaradi napačnega parkiranja slovenskih voznikov, je malo drugače, kadar pri prekršku zalotijo tujce. Brežice se po številu turističnih prenočitev uvrščajo na 3. mesto. V mestnem jedru premorejo približno 100 plačljivih parkirnih mest, kjer za prvo uro parkiranja sicer ni treba plačati. Ker prostih mest kljub temu še vedno manjka, so primeri napačnega parkiranja pogost pojav. Vodja medobčinskega inšpektorata Martin Cerjak zatrjuje, da cilj redarstva ni pobiranje glob, temveč zagotavljanje ustreznih pogojev za parkiranje čim več udeležencem v prometu ob hkratnem posvečanju pozornosti najbolj ranljivim udeležencem v prometu, kot so otroci, invalidi, starejši, pešci in kolesarji.
Srečujejo pa se z velikim številom odprtih terjatev zaradi neplačanih glob. Od leta 2012 naprej za izterjave sicer skrbi carinski urad, kjer imajo v nekaterih primerih zvezane roke. V skladu z zakonodajo plačila glob namreč ne morejo izterjati od kršiteljev, ki jim edini vir predstavlja socialni transfer. Najslabše je, da kršitelji ta del zakonodaje poznajo in iz dneva v dan brezskrbno parkirajo tam, kjer ne bi smeli, ter se redarjem veselo smejijo v brk. Po drugi strani pa se veliko slabše godi družinam, katerih mesečni dohodek ob samo enem zaposlenem dosega komaj 500 evrov, in jim na carinskem uradu lahko izterjajo do ene tretjine te že tako nizke plače. V posebno kategorijo sodijo tudi tujci. Tem neplačane kazni izterjujejo prek pristojnega sodišča v Celju. V nekaterih primerih tujcem, ki jih ne uspejo oglobiti na samem kraju prekrška, pošljejo tudi položnice, vendar te poravna le manjše število. »Najtežje je z državljani nečlanic Evropske unije, kjer v primeru, ko jih ne uspemo oglobiti na kraju samem, dejansko nimamo na voljo nobenega instrumenta za izterjavo,« pravi Cerjak.
Redarji (ni)so občinski inkasanti
V največjih mestih, kot sta Ljubljana in Maribor, med posameznimi obdobji leta ni opaziti velikih odstopanj v višini pobranih glob. Drugače je v turističnih mestih, kot sta Bled in Piran. Tam višina napisanih kazni poleti izrazito naraste. »Marsikatero jezno in pikro moramo požreti, vendar smo tega bolj ali manj že navajeni, tako da nas ne prizadene preveč,« pravi predsednik Združenja občinskih redarjev Slovenije Dušan Bezjak, ki svojo službo opravlja v Tolminu, združenju pa predseduje šele dva meseca.
Bezjak zanika, da bi jim občinska vodstva postavljala zahteve, koliko glob morajo pobrati, da bo občinski proračun ustrezno napolnjen. »Kako je v največjih mestih, ne vem, za manjše občine, zlasti za Posočje, ki ga najbolje poznam, pa z gotovostjo lahko trdim, da ni tako in da na nas od zgoraj nihče ne pritiska. Drugače je s kršitelji. Ti so sposobni najti tisoč izgovorov, med katerimi je najbolj pogost tisti, da so ustavili samo za pet minut,« še pove Bezjak, ki pravi, da takšnim izgovorom redarji ne nasedajo, saj že sam postopek fotografiranja napačno parkiranega vozila in izpolnjevanje obrazcev traja več kot pet minut.
Izkušeni Bezjak meni, da nekatere občine v resnici premalo storijo za izboljšanje pogojev parkiranja, po drugi strani pa so za pomanjkanje parkirnih mest krivi avtomobilisti sami. »Pred časom sva na odseku med Ljubljano in Medvodami s sinom nalašč štela, koliko takšnih vozil bova srečala, v katerih sedi samo ena oseba. Od 300 jih je bilo 250!«
Mnogi jezni vozniki, ki se srečajo s plačilnim nalogom, redarjem pravijo, da niso nič drugega kot občinski inkasanti. »Tudi če smo inkasanti, to pomeni, da nam nekdo ponudi priložnost. Brez tega ne bi bilo plačilnih nalogov, mar ne? Je pa to zelo nekorekten izraz. Kar napišite, naj vozniki včasih pogledajo tudi pred svoj prag,« je končal Bezjak.
