Pahor je danes v nastopu pred poslanci spomnil, da predsedniki republike v takih postopkih običajno ne nastopajo pred DZ. A po njegovem si morajo vsi skupaj prizadevati, da praznino, ki je nastala po odstopu vlade, v dobro državo čim prej presežejo, bodisi z imenovanjem nove vlade ali predčasnimi volitvami.
Kandidata za mandatarja nima nihče
Pahor je obvestilo o svoji odločitvi predsedniku DZ Janku Vebru predal v sredo. Po Pahorjevem mnenju je namreč v aktualnih razmerah najprimerneje razpisati predčasne volitve, saj bi nadaljevanje njegovih aktivnosti in prizadevanj pri iskanju morebitnih kandidatov za mandatarja po nepotrebnem podaljševalo nestabilne politične razmere v državi.
V minulih dneh je sicer opravil posvetovanja z vodji poslanskih skupin, vsi sogovorniki pa so mu »nedvoumno sporočili«, da nimajo kandidata za mandatarja in ga ne nameravajo predlagati, je v sredo pojasnil Pahor. Odprto možnost, da bi koga podprli, je po njegovih besedah pustil le vodja poslancev PS Jožef Kavtičnik. Vodjem poslanskih skupin se je danes zahvalil za razmislek, kaj je dobro za državo. Ob tem ni dobil občutka, da bi ga kdo poskušal prepričati v nekaj, kar v javnosti ni izjavil.
»Vi se boste odločili po vaši želji in najboljših močeh«
Pahor meni, da je njegova odločitev, da skrajša 30-dnevni rok, ko lahko predlaga novega mandatarja, utemeljena in dopustna, saj kandidata za mandatarja ni.
»Zdaj pridejo postopki v vaše roke in nimam ne pristojnosti ne želje, da bi komentiral vaše odločitve, vi ste predstavniki ljudstva in odločili se boste po vaši želji in najboljših močeh,« je dejal predsednik republike.
Pahor je opozoril, da možnost, da bi bile volitve 22. junija, ki jo je ob svojem odstopu omenjala prav Bratuškova, v okviru ustavnih in poslovniških rokov ni izvedljiva. Tako ostajata julij in avgust. Oba sta po Pahorjevih besedah težko primerna, je pa predsednik poudaril, da gre za izredne in ne za redne volitve.
Kdo je lepši, kdo ima lepše oči in kdo lepše govori
Nepovezani poslanec Brane Golubovič je Pahorju predlagal, naj po roku, v katerem lahko poslanci predlagajo novega mandatarja, razpusti DZ, a s 15. julijem. Volitve bi se izvedle šele po dveh mesecih, 14. septembra. Po njegovem mnenju ustava predsedniku to dopušča, a obenem Golubovič priznava, da je to pogumna odločitev. »Predvsem pa je to odločitev državnika, ne politika, ki se ozira na javno mnenje,« je pojasnil Golubovič.
Poudaril je, da državo tvorijo ljudje, ki morajo imeti možnost, da se na podlagi premisleka odločijo na volitvah. Zato se to imenujejo volitve, ne »strankolitve ali kako drugače, stranke pa samo izvajajo voljo ljudi«. Po njegovih ocenah »bomo govorili samo o tem, kdo je lepši, kdo ima lepše oči in kdo lepše govori« in ne bomo dobili legitimnih rezultatov.
Morebitni slamnati mandatar je po besedah Goluboviča neresna poteza. Roki, ki so določeni z ustavo, pa so roki, v katerih se išče mandatarja. »Je ta politika, je naš predsednik resno iskal mandatarja? Mislim, da ne,« ocenjuje poslanec in dodaja, da to ni odgovorno. Prav tako ocenjuje, da tehničnega mandatarja ne bodo iskali nepovezani poslanci. Za tehničnega mandatarja bi moral, kot dodaja, pobudo prevzeti predsednik države.
