Slovenija nima z nobenim narodom in nobeno državo odprtih političnih vprašanj ali sporov. Z vsemi ima ali si želi imeti prijateljske odnose. "To je zelo dober temelj, zelo dobra značilnost Slovenije v mednarodni skupnosti. Na tem je treba graditi zunanjo politiko, ki jo bo, in čas je za to, v kratkem z resolucijo definiral državni zbor, kasneje s strategijo pa tudi vlada," je dejal Pahor.
Sam je že lani prispeval nekaj pogledov na odprta vprašanja v tem kontekstu. Ob prijateljskih in dobrih odnosih z vsemi narodi in državami se mu zdi ključno za nacionalni interes Slovenije, da stori vse potrebno, da ostane v najbolj povezanem in razvitem delu EU ter da krepi tudi srednjeevropsko identiteto.
Vodje diplomatsko-konzularnih predstavništev v tujini ter vodstvo zunanjega ministrstva, ki se udeležuje tridnevnega rednega letnega posveta slovenske diplomacije, je Pahor nagovoril z željo, da bi bili vsi skupaj aparat države, ki bi služil njenim interesom. Prepričan je, da se vsak diplomat posebej v svojem okolju trudi za to, vztrajnost pa se mora na dolgi rok poplačati z uspehom in tem, da bodo ljudje ponosni, da so Slovenci.
Slovenija potrebuje pogled v prihodnost
Pahor je spomnil, da v manj kot dveh letih sodeluje že s tretjo vlado, Slovenija pa potrebuje pogled v prihodnost. "Moramo biti ne le velikopotezni, temveč moramo imeti tudi videnje prihodnosti, ki presega posamezni mandat," je izpostavil.
Da bi bila ugled in prepoznavnost Slovenije v mednarodni skupnosti večja, si je treba vestno in trajno prizadevati dolgo obdobje, se zaveda Pahor. "Morali bomo razviti specifike v naši zunanji politiki, ki nas bodo odlikovale," je izpostavil in navrgel misel za nadaljnje pogovore, kaj bi lahko v prihodnosti odlikovalo slovensko zunanjo politiko.
Po njegovem mnenju je to lahko vse, kar je povezano z mirom, spravo in varnostjo. "Mislim, da je tukaj nekaj, k čemur bi lahko Slovenci prispevali v izdatnejši meri, in da je to tudi nekaj, kar bi dalo naši identiteti v mednarodni politiki neko posebno žlahtnost," je poudaril.
Proces Brdo rabi politično podporo
Kot enega redkih zunanjepolitičnih produktov Slovenije, ki utegne imeti tudi v prihodnje na mednarodnem političnem trgu mikavno oceno, Pahor vidi Brdo proces. Meni, da projekt potrebuje politično podporo, saj bo sicer proces počasi zvodenel, Slovenija pa bo izgubila svojo vlogo in status, ki ga ima v tem procesu.
Pahor je podprl tudi kandidaturo svojega predhodnika Danila Türka za položaj generalnega sekretarja Združenih narodov. "Če se Slovenija odloči za tovrstne kandidature pa mora biti vztrajna, mora izvesti argumente in se za svoj uspeh tudi postaviti," je poudaril.
Türka je v ponedeljek ob odprtju posveta slovenske diplomacije podprl tudi premier Miro Cerar, ki je povedal, da bo tudi njegova vlada nadaljevala s podporo kandidaturi Türka, kar je sicer pred skoraj natanko letom dni sprejela vlada Alenke Bratušek. Kot je dejal Cerar, velja Türk "za močnega in verodostojnega kandidata, z realnimi možnostmi za uspeh", zato je diplomate zaprosil, da mu zagotovijo vso potrebno diplomatsko in logistično podporo.
Sedanjemu generalnemu sekretarju ZN Ban Ki Moonu drugi petletni mandat poteče 31. decembra 2016. Do volitev in imenovanja novega generalnega sekretarja bo prišlo v letu 2016, novi generalni sekretar pa bo mandat nastopil 1. januarja 2017.
Erjavec: Slovenija ima ustreznega kandidata
Minister za zunanje zadeve Karl Erjavec je za STA pojasnil, da ministrstvo vse od najave podpira omenjeno kandidaturo in v okviru diplomatsko-konzularne mreže dela na njeni promociji. "Tudi sam kot minister za zunanje zadeve, zlasti v bilateralnih srečanjih s svojimi kolegi, vedno omenim, da ima v okviru vzhodnoevropske skupine, ki je na vrsti, da da generalnega sekretarja ZN, Slovenija ustreznega kandidata," je dejal Erjavec.
Zagotovil je, da zaenkrat kandidatura ni povzročila nobenih stroškov, saj je vsa promocija tekla prek rednih aktivnosti, v zadnji fazi pred volitvami, pa bo ministrstvo moralo nameniti tudi določena, vendar zelo majhna posebna sredstva za promocijo.
Kot je dodal, je imel pri pogovorih z nekaterimi zunanjimi ministri, tudi ruskim in francoskim, pozitivne občutke. "Imel sem občutek, da Türk uživa posebno podporo. Res pa je, da je taka kandidatura izjemno zahtevna in da se običajno do zadnjega ne ve, kdo bo izbran," je pojasnil Erjavec, ki je prepričan, da kar se kvalificiranosti tiče, Türk izpolnjuje vse potrebne pogoje za funkcijo.
