Italijanski predsednik Napolitano je kot izjemno pozitivno izpostavil dejstvo, da je predsednik Pahor kljub politični krizi v Sloveniji državniški obisk v Italiji obdržal v svojem urniku.
Njegov prihod vidi kot potrditev prijateljskih odnosov med državama, ki jih utrjujeta tudi manjšini v obeh državah. »Predsedniku Pahorju želim uspešno razreševanje politične krize v Slovenije. Prepričan sem, da bo predsednik našel pravo in pravično pot,« je dejal predsednik Napolitano.
»Spregovorila sva o najinih osebnih skrbeh za razvoj manjšin in o možnostih nadaljnje gospodarske rasti v obeh državah. Znaki okrevanja so v obeh državah in poglobitev dvostranskega sodelovanja prinaša priložnosti za rast,« je po pogovorih povedal predsednik Pahor.
Predsednik Napolitano je opozoril, da se danes tako Italija kot Slovenija in celotna EU soočajo s težkimi politično-gospodarskimi vprašanji, zaradi katerih prihaja do različnih mnenj glede prihodnjega razvoja in širitve EU.
Širitvi EU je treba nameniti veliko pozornosti
Spomnil je, da je Slovenija kot prva izmed držav nekdanje Jugoslavije vstopila v EU, da je po več letih to storila tudi Hrvaška, sedaj pa se za vstop trudijo še ostale države. Politiki širitve EU je potrebno nameniti veliko pozornosti, je dejal Napolitano.
Glede razvoja odnosov med državama je izpostavil velike premike v razumevanju dogajanj v drugi svetovni vojni. Spomnil je na zgodovinsko tristransko srečanje predsednikov Slovenije, Italije in Hrvaške ter na prijateljsko vzdušje, ki ga potrjuje tudi ta obisk.
»Kadar se dva predsednika držav na pogovorih zadržita dlje kot predvideno, sta mogoči samo dve razlagi. Ali je veliko problemov ali pa se o mnogočem strinjata. Ugotavljam, da se v mnogočem strinjava - glede gospodarskega, političnega in povsem človeškega sodelovanja,« je dejal predsednik Pahor.
»Povezuje naju enak pogled na prihodnost EU in pomen sprave za varnost in blaginjo skoraj pol milijarde Evropejcev in tudi na zunanjepolitične zadeve, ki jih lahko spremljamo v evropski soseščini,« je povedal predsednik.
Loči ju čas dveh generacij
»Loči naju čas dveh generacij, pa vendar sva ugotovila, da so nekatere tradicionalne vrednote vedno tu: trud za mir, iskrena privrženost prijateljstvu, iskanje skupnega, spoštovanje razlik, ki nam dajejo nacionalno ali drugo identiteto, sprava in odgovornost, da mladi ljudje na to prihodnost gledajo z zaupanjem in vero,« je še dejal predsednik Pahor.
Pahor je še poudaril, da bi bržkone kdo obisk v teh razmerah, v kakršnih se je po padcu vlade znašla Slovenija, odpovedal, sem pa ga je skrajšal, vendar obdržal. »Menim, da je zelo pomembno, da tudi v takih časih prijatelji v tujini razumejo naše skrbi,« je še dejal Pahor in obisk ocenil kot uspešen.
Pahor je v zvezi s politično krizo v Sloveniji vsem prisotnim tudi zagotovil, da bo Slovenija »zrelo demokratično in uspešno prišla do volitev, na katerih bo izvoljena nova vlada«:
Slovenija bo šla po poti navzgor
»V kolikor mi je dano povedati v okviru omejenih ustavnih pooblastil, zagotavljam, da bo Slovenija kljub krizi šla po poti navzgor. Strahovi glede spremenjene poti Slovenije glede tujih naložb in privatizacije ter stabilnosti bančnega sistema so neutemeljene,« je poudaril Pahor.
»Predsedniku Napolitanu sem zagotovil, da bom izkoristil dobre odnose z vsemi političnimi silami v državi za to, da pridemo do volitev čim prej. V vsakem primeru na ustavno nesporen način. Do takrat pa bom odigral vlogo, ki jo ljudje pričakujejo - da vzdržujem atmosfero politične strpnosti in političnega dialoga,« je še dejal predsednik Pahor.
Pogovori še zvečer
Napolitano in Pahor bosta pogovore nadaljevala še zvečer na slavnostni večerji. Dopoldne se je skupaj s predstavniki slovenskega gospodarstva že srečal s predsednikom italijanske Konfederacije industrijalcev Giuliom Squinzijem, zatem pa z županom Rima Ignaziom Marinom.
Obiskal bo tudi italijansko poslansko zbornico in se srečal s predsednico Lauro Boldrini. Nagovoril bo tudi člane odborov za zunanje zadeve senata in parlamenta. Popoldne pa ga čaka še slovesno odkritje spominske plošče Cirilu Kotniku, diplomatu slovenskega rodu, ki je med drugo svetovno vojno s svojim delovanjem v Rimu rešil številne Jude.
